Studio ob 17.00

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Kdo je sledil olimpijski tradiciji in sklenil premirje? Preverjamo na frontah domače politike, vlade in sindikatov, koronavirusa ter ukrajinsko-ruske meje.

Vstopili smo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi potekali le na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj smo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po odprtju. Preverili smo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. Od domačih že bolj ali manj predvolilnih bitk smo poudarili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske zneske na položnicah in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev?

O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane.

Gostje:

- Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu,

- Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike,

- Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.

O športnih, zdravstvenih in geopolitičnih pričakovanjih OI 2022

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. Šestnajst dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako glede spektakla kot varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev?

O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane.

Gostje:
– Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu,
– Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike,
– Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe.

Gostje:

- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

- Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo,

- Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije,

- Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.

Komu koristijo kratkoročni ukrepi države in kako izkoreniniti energetsko revščino

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in zadovoljiti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe.

Gostje:
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo,
– Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije,
– Tomislav Tkalec, Focus – društvo za sonaravni razvoj.

Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Tudi v šolah so zaradi trdovratne pandemije izčrpani. Krepi se bojazen o primanjkljaju v znanju, socializaciji in duševnem zdravju

Nekaj manj kot 5900 otrok in mladih ter 1900 zaposlenih je bilo konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se spoprijemajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Gostje:
– Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,
– Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani,
– Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in psihologinja na Gimnaziji Bežigrad,
– Jana Jerenec, učiteljica zgodovine in angleščine na OŠ Kidričevo.

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:

– Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor,

– Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne,

– Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem,

– Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor,

– Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.

Kako poteka okoljska sanacija Mežiške doline in Celjskega? Kdo naj (še) ukrepa in kdo plačuje?

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:
– Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor,
– Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne,
– Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem,
– Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor,
– Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.

Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.

O predvolilnem plesu doma in spolzkem mednarodnem parketu

Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je, pričakovano, prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodni diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko-ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

- Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,

- Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,

- Rok Zalokar, gorski vodnik,

- Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.

Je zaradi covida-19 v gorah več nepremišljenih avanturistov? Bi bilo nesreč manj, če bi uvedli posebno zavarovanje ali (delno) kritje stroškov reševanja?

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal zdravstvene razmere in družabna omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki v terenski oddaji s sedeža GRZS v Kranju.

Gostje:
– Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,
– Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije,
– Rok Zalokar, gorski vodnik,
– Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij.

Gostje:

- sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije,

- profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani,

- gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.

Velesila, partnerica, rival. Od prihodnjega tedna dalje tudi gostiteljica olimpijcev vsega sveta

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem zaradi njenega hitrega gospodarskega razvoja. Navsezadnje je to država, v kateri bodo že drugič potekale olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij.

Gostje:
– sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije,
– profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani,
– gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET,
– publicist Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik iz Kitajske.

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke.

Gostje:

– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,

– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.

Je opredeljevanje jedrske energije za zeleno energijo kot parafraziranje slovitega verza? Kaj so razlogi za in proti, komu koristi ena in komu druga rešitev?

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki nosijo oznako zeleno. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V oddaji bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, inštituta Jožefa Štefana in energetske stroke.

Gostje:
– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,
– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.

V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.

Predsednik republike postaja vse bolj pomemben in ugleden položaj. Kakšna je dediščina Sergia Mattarelle, kdo ga bo nasledil in kakšna je država, ki jo bo vodil?

V Italiji se je ta ponedeljek sešla tisoččlanska skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo po sedmih letih za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo?

O vsem tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih voditelj Blaž Ermenc z gosti ter v posnetem pogovoru senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc.

Gostje bodo:
– Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija v Rimu,
– Bogdan Benko, nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu,
– Bojan Brezigar, novinar in publicist.