Studio ob 17.00

Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.

Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gostje:

- prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani,

- prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru,

- prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani,

- doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM,

- dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti.

Gostje:

- Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije,

- dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji,

- Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve,

- Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.

Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.

Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu.

Gostje:

- Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,

- dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,

- Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.

Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.