Studio ob 17.00

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki.

Gostje:

- dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa,

- Igor Vrhovec, jamski potapljač,

- Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna,

- Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije?

Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.

Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki.

Gostje:

- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo,

- Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov,

- Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije,

- Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.

V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji?

Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država…

Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce.

Gostje:

- dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA,

- dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,

- Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.

Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.

V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard.

Gostje:

- Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru,

- Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ),

- Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.

Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji.

Gostje:

- Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje,

- Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,

- dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

- Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.

Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik.

Gostje:

- Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit,

- Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe,

- Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica,

- Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja,

- Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica,

- Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten.

Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.