Studio ob 17.00

Za mlade pravimo, da so digitalni domorodci, saj odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami in novimi možnostmi, ki jih te omogočajo. Pomemben vidik njihovega odraščanja je seveda šola in izobraževanje, kjer je na posebej visokem mestu opismenjevanje. A to ni več zadostno. V 21-em stoletju namreč mladi potrebujejo tudi medijsko, informacijsko, računalniško in digitalno pismenost. O tem, kako mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih digitalnih pravic v mediatiziranem vsakdanu, kaj mora za to storiti država in kaj lahko prepusti podjetjem, družbi in staršem, pa tudi, kaj na tem področju prinaša nova evropska zakonodaja o digitalnih trgih in storitvah, voditeljica Urška Henigman s sogovorniki.

Gostje:

- dr. Bojana Lobe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani,

- Katja K Ošljak, Zavod za digitalno vzgojo Vsak,

- dr. Borut Čampelj, Služba za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,

- Domen Savič, Zavod Državljan D.

Državnost in skupna zavest naroda se gradita tudi z ohranjanjem spomina na prelomne dogodke in velike ljudi iz skupne zgodovine. V tem duhu je Medobčinski muzej Kamnik združil 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov v spletni projekt Maistrova pot. Ta povezuje kraje, v katerih je general in pesnik Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo gradivo ali spomin nanj. Osebnost zgodovinskih dejanj s konca prve svetovne vojne je tako vstopila v digitalni svet ter se predstavila najširšemu krogu radovednežev in raziskovalcev. Projekt nameravajo nadgraditi še z realno popotniško različico.

O pomenu Rudolfa Maistra in privlačnem ohranjanju spomina nanj naš voditelj in zgodovinar Stane Kocutar in gosti:

- Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik,

- dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor,

- dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Državni zbor delovni teden začenja z obravnavo druge od štirih vloženih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše. Tokrat se bo zagovarjal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister z najkrajšim stažem v tej vladi – interpelacijo so vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja. Očitki: med drugim neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v človekove pravice, tudi neplačilo komunalnega prispevka in izogibanje sodišču.

O razmerah v pravosodju se bo Jolanda Lebar pogovarjala s predstavniki pravosodja, ob pomoči ogašanj naše parlamentarne ekipe pa bomo spremljali tudi poslansko razpravo in ministrov zagovor v državnem zboru. Tam bosta Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Gostje:

- Vesna Bergant Rakočevič, predsednica sodniškega društva,

- Boštjan Valenčič, predsednik društva tožilcev,

- profesorjem Marko Novak, nekdanji predsednik Sodnega sveta.

Zlom zdravstva in moralni zlom družbe. Ekstremni egoizem. Največja mobilizacija v zdravstvu v samostojni Sloveniji. Osvetljujemo ozadje teh težkih besed in iščemo izhod iz te slepe ulice. Ali k izhodu vodi tudi odstavljanje šolske ministrice, se sprašujemo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji. In še: bo pravkar sprejet rekordni proračun države položaj olajšal ali dodatno zapletel. V kritičnem pregledu tedna z Marjanom Vešligajem tudi kritično o hibridni vojni na poljsko-beloruski in oblikovanju nove evropske obrambne vizije.

Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami.

Sogovornice:

-\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike,

-\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,

-\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana,

-\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad,

-\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki

Gostje: .

- Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi,

- profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja,

- profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.

Sredi največje zdravstvene krize pri nas sta vlada in zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu dosegla dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, predvsem pa, ali lahko obliž na rane močno iztrošenega kadra ustavi množične odhode in vsaj omili trenutno hudo pomanjkanje medicinskih sester in drugih zaposlenih? Od kod denar za višje plače? Bodo vplivale na višino oskrbnin? In nenazadnje, kaj bo z ostalimi zaposlenimi, ki so izpuščeni v tem dogovoru in kdaj pridejo na vrsto vendarle še standardi in normativi? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš z gosti.

Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje.

Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki:

- klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani,

– klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje,

- Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus,

- posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak,

- podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.

Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko – beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

Šah je najbolj razširjena miselna igra na svetu. Ima različne plati: od tekmovalne do izobraževalne, igralkam in igralcem pa ponuja tudi veliko veselja. V Čatežu ob Savi se ta četrtek s slovesnim odprtjem začenja ekipno evropsko prvenstvo, zaznamovano s sodelovanjem številnih vrhunskih šahistk in šahistov stare celine. Gre za pravi praznik šaha v Sloveniji in zelo odmeven dogodek v šahovskem svetu in tudi širši javnosti. O fenomenu šaha in koristih šahiranja za zdravje in družbo voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki.

Gostje:

- velemojstrica Darja Kapš, podpredsednica Šahovske zveze Slovenije,

- velemojstrica Jana Krivec, profesorica psihologije,

- Milan Brglez, predsednik Šahovske zveze Slovenije.