Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti.

Gostje:

- Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj,

- dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko,

- dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.

Drugi val epidemije covida-19 je brutalnejši in trdovratnejši, kot je kdor koli pričakoval. S predsednikom Borutom Pahorjem smo se pogovarjali o tem, zakaj v tujini uspešni ukrepi pri nas ne delujejo? Kako gleda na poteze vlade na področju kulture, medijev, pravosodja in kje vidi razloge za ostro polarizacijo političnega prostora. Je kot eden ključnih akterjev slovenske zunanje politike vpet v razmisleke o odnosih z ZDA in novo pozicioniranje države znotraj Evropske unije? Kam se kot vrhovni poveljnik obrambnih sil uvršča v najnovejši razpravi o naložbah v Slovensko vojsko? O teh in drugih izzivih doma, v Evropi in svetu sta se s predsednikom republike pogovarjala Jolanda Lebar in Aleš Kocjan.

Kolikšna bo po novem minimalna plača? Na to vprašanje manj kot mesec pred uveljavitvijo zadnjega dela zakona o minimalni plači še vedno ni odgovora. Po zdaj veljavnem zakonu bi začela veljati nova formula za izračun in minimalna plača bi se zvišala. A v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju vlada predlaga zamrznitev. Delodajalci pravijo, da kaj drugega sploh ne pride v poštev, zagovorniki delavcev so na nogah. Iz vrst sindikatov že prihajajo napovedi stavke. Prisluhnite soočenju vseh treh socialnih partnerjev z voditeljico Urško Valjavec.

Gostje:

- predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič,

- predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in

- državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič.

Slovenija je sredi zelo burnega obdobja. Izvijanje iz primežev drugega vala epidemije nam glede na številke ne gre ravno od rok, zelo viharno je tudi politično dogajanje. Tako koalicija kot opozicija sta v boju za oblast sneli rokavice in še nekoliko spustili že tako nizko raven slovenske politične kulture. Se lahko vladna koalicija obdrži in ali je koalicija KUL kaj bistveno več od politično-medijskega zbujanja pozornosti? Okrog teh vprašanj se bo vrtel pogovor voditelja Tomaža Celestine s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem.

Se bodo oskrbovanci domov za starejše vsaj med božičnimi in novoletnimi prazniki lahko srečali s svojci in prijatelji? Neprijetna epidemiološka statistika ne zbuja veliko upanja. A strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da tudi dolgotrajna osamljenost škodi zdravju. Kako torej na varen način omogočiti obiske oskrbovancev? Bodo k temu prispevali hitri testi, ki se vse bolj množično uporabljajo? Kdo bo izvajal testiranje in kdo plačal, s čim še olajšati življenje oskrbovancev? O razmerah v domovih za starejše in nujnih ukrepih Alenka Terlep s predstavniki domov, oskrbovancev in pristojnih ministrstev.

Gostje:

- Jožica Šemnički, dozdajšnja direktorica Doma upokojencev Ptuj,

- Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,

- Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti,

- predstavnik Ministrstva za zdravje

Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture.

Gostitelj je Marko Golja, gostje pa:

- filozofinja in sociologinja Renata Salecl,

- predsednica Asociacije Inga Rémeta,

- književnik Vinko Möderndorfer.

Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad.

Gostje v studiu:

- prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo,

- prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,

- prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,

- izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.

Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve.

Gostje:

- profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo,

- Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.

Gostje :

- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev,

- Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.

V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.