Studio ob 17.00

Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike z gosti:

Direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin - Vesna NAHTIGAL

Glavni direktor Štore Steel - Ivan JURKOŠEK

Direktor družbe ECE - Sebastijan ROUDI

Prof. dr. Nevenka HROVATIN - Ekonomska fakulteta Ljubljana

Ko se je nekaj minut pred polnočjo 25. oktobra 1991 zaprla loputa malteškega trajekta v luki Koper, je naše ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil s formalnim koncem osamosvojitvene vojne izpolnjen tudi najpomembnejši pogoj za njeno mednarodno priznanje. O okoliščinah in poteku umika voditelj Stane Kocutar s sogovorniki.

Gostje:

- upokojeni general-major Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe,

- dr. Boris Žnidarič, tedanji namestnik poveljnika slovenske milice in poveljujoči operativni akciji umika,

- zgodovinar, zaslužni profesor dr. Janko Prunk.

O energetskih geopolitičnih špekulacijah in stiskah, o majanju evropskih pravnih stebrov in gneči ob domačih sramotilnih stebrih

Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.

Dolgo pričakovana sodba poljskega ustavnega sodišča, ki odreka primarnost evropskemu pravu v odnosu do nacionalnega, je poskrbela za razpoko v temelju, na katerem uspeva združena Evropa. Jo bo uspelo zgladiti zlepa, bo potrebno kaznovanje, ali pa bo vezivno tkivo Evropske unije, spoštovanje pravne države, popuščalo še naprej? Ob zasedanju voditeljev članic Unije vseevropsko razpravo poleg tega razgreva tudi podražitev energentov, ki razkriva, kako daleč narazen so članice, ko gre za zadovoljevanje energetskih potreb.

O tem voditelj Luka Robida in gostje:

- dr. Jernej Letnar Černič, profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze

- dr. Andreja Pegan, Fakulteta za management Univerze na primorskem

- Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v S Sloveniji

- predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada poleti naredila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije, če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili o alternativah in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti?

V luči podražitev energentov in odpiranja vseevropske razprave o oživljanju ali opuščanju jedrske energije ponavljamo poletno razpravo voditeljice Erne Strniša z gosti:

– državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo,

– jedrski fizik Iztok Tiselj, Institut "Jožef Stefan",

– okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.

Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki.

Gostje:

- klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,

- okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere,

- Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor,

- Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.

Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki.

Gostje:

– direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel,

– profesor založniških študij Miha Kovač,

– glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.

Se podražitvam energije kljub pretresom na globalnih trgih doma res lahko enostavno izognemo z zamenjavo ponudnika, koliko bodo škodili podjetjem in okrevanju gospodarstva? Ta vprašanja so nas zaposlovala v iztekajočem se tednu. Osupnili smo nad dogajanjem in premierjevim odnosom ob obisku misije Evropskega parlamenta v Sloveniji, namenjene preverjanju vladavine prava in medijske svobode. Komentiramo tudi politične premike v Srednji Evropi, od Dunaja do Prage, kolateralno škodo zaradi neželenih učinkov vektorskih cepiv in družbene osi s slovenskega filmskega festivala Kritični pregled tedna tokrat s Špelo Novak.

Vlade po svetu so na pandemijo odgovorile s pomočmi in spodbudami, tudi slovenska. Ukrepi so, razumljivo, povzročili velikanske primanjkljaje v proračunih, ki jih v preteklem desetletju nismo bili navajeni. Ali odboj gospodarstva in ugodne napovedi za naprej opravičujejo primanjkljaje tudi v prihodnjih letih, ko ukrepov proti covidu 19 ne bo več? Se lahko nenadno spremenijo pogoji zadolževanja? Kako z javnimi financami po pandemiji? O tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki.

Gostje:

– Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj,

– Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in profesor ekonomije na mariborski Ekonomski fakulteti,

– Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Posebej za našo oddajo proračunske načrte in njihovo potrjevanje pojasnjujeta državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Lautar in predsednik parlamentarnega Odbora za finance Robert Polnarjem, načrte Unije za spremembo evropskih fiskalnih pravil pa komentira naš bruseljski dopisnik Igor Jurič.

Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti.

Gostje:

- dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti,

- Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol,

- Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.