Studio ob 17.00

Slovenskega sadja bo letos dosti manj, vzrok je spomladanska pozeba. Enako usodo deli tudi slovensko oljčno olje. Prvo polovico leta so zaznamovali izrazito nihanje temperatur in zelo hladni aprilski dnevi. To se je dogajalo ravno v času razvoja cvetnih organov pri oljkah, zato je v času razvoja plodov prišlo do odpadanja oljk. V prihodnjih mesecih bo za potrošnika še kako pomembno znanje o kakovosti oljčnega olja. Kaj čaka oljkarje in uporabnike oljčnega olja, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisnikoma iz Italije in Hrvaške, Jankom Petrovcem in Tanjo Borčič Bernard, ter sogovorniki v studiu.

Gostje:

- dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja referenčnega laboratorija Labs v Izoli,

- Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica,

- dr. Maja Podgornik z inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper,

- Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre.

Tako imenovani sredini protesti na ravni javne retorike v veliki meri temeljijo na protiznanstvenem diskurzu in teorijah zarote. Toda strahovi ljudi, ki danes zavračajo pogoje PCT, niso vzniknili iz niča, ampak imajo svoje socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje. Kakšno? Kaj vse se je moralo zgoditi prej, v minulih mesecih, letih in desetletjih, da sta maska in cepivo postala tarči množičnega odpora in zavračanja? Preverjamo in iščemo rešitve z voditeljem Goranom Dekleva in sogovorniki.

Gostje:

- Tomaž Grušovnik, filozof,

- Mirjana Ule, socialna psihologinja,

- Jernej Kaluža, raziskovalec družbenega komuniciranja.

Smo z nedovoljenimi protesti in oblaki solzivca po prestolnici vsaj za nekaj časa izživeli frustracije zaradi vladnih protikovidnih ukrepov? Je šlo nemara le za premišljeno promocijsko potezo ob največjem diplomatskem dogodku v Sloveniji letos? Katere male uspehe in skrita razočaranja je prineslo to srečanje voditeljev Unije in Balkana? O vsem tem se sprašujemo v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Urško Jereb. Komentiramo tudi sago z (ne)imenovanjem slovenskih članov evropskega javnega tožilstva ter ambiciozne proračunske načrte in zajetne primanjkljaje. Iz sveta pa postavljamo pod drobnogled med drugim grehe katoliške cerkve v Franciji in sporočila tokrat tokratnih Nobelovih nagrajencev za mir – novinarke iz Filipinov in novinarja iz Rusije.

Pred točno 30-imi leti se je Slovenija denarno osamosvojila. 7. oktobra 1991 je namreč slovenski parlament na zaprti seji sklenil, da bo novi slovenski denar tolar, ki bo kot denarni bon začel veljati že dan pozneje. Uvedba tolarja in kasnejša uvedba evra sta bili pravi zgodbi o uspehu, nekoliko manj pa težave s hrvaškimi varčevalci v prvi in 5 milijard evrov globoka bančna luknja v drugi bančni sanaciji. Ob tej priložnosti smo v Studio ob 17.00 povabili prav vseh 5 dozdajšnjih guvernerjev Banke Slovenije, vključno z aktualnim. Predstavili bodo svoje poglede tako na slovensko 30 letno denarno pot, kot tudi na najbolj aktualna vprašanja, povezana z monetarno politiko ta hip.

Gostje voditeljice Urške Jereb so guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in nekdanji guvernerji France Arhar, Mitja Gaspari, Marko Kranjec in lan) Boštjan Jazbec, zdaj član Enotnega odbora za reševanje v Bančni uniji.

Evropa je pred dilemo, ali vključiti v svoje vrste države Zahodnega Balkana in s tem tudi prevzeti reševanje njihovih problemov, ali pa jim zapreti vrata, dokler odprtih vprašanj ne rešijo same. S tem bi tvegali vpletanje neevropskih in nedemokratičnih dejavnikov. Slovenija gosti zasedanje voditeljev Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, kar je priložnost za trdnejše zaveze in utrditev evropske poti. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:

- Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov,

- Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava,

- Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik za BiH,

- Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za odnose z javnostmi.

Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki.

Gostje:

- Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak,

- Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor,

- Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon,

- Marko Polič, psiholog.

Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi?

O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki:

- Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica,

- Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije,

- Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons,

- Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.

Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.

Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.

O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gostje:

- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,

- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,

- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.

Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.

V Evropskem letu železnic je pri nas le redkokdo res povsem zadovoljen s stanjem v železniškem prometu. Država je sicer začela vlagati več denarja v železniško infrastrukturo. Da bi vožnja v vlakom za potnike postala privlačna alternativa na vsakodnevni poti v šolo ali na delo, bo treba storiti še marsikaj – prenoviti zdajšnje tire, zgraditi nove, kupiti še več novih vlakov. Ozkih grl je tudi v tovornem prometu veliko. Kje so rešitve, da bo potovanje z vlakom res zeleno, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisniki na terenu in gosti v studiu.

Gostje:

- Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic,

- Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

- Gregor Pretnar iz podjetja PNZ.