Studio ob 17.00

Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost?

Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost.

Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju.

Gostje:

- prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica;

- prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti;

- prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.

Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves?

Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.

Po več kot tisoč ljudi na dan se pri nas nanovo okuži s covidom, a tudi zaradi obljub o nezapiranju šol in gospodarstva vzdušje ni tako dramatično kot prejšjič ob takih številkah. Doma je steklo predvolilno ogrevanje, med drugim z interpelacijama proti ministroma za šolstvo in pravosodje. Komentiramo načrte za širitev policijskih pooblastil, visoke globe za zmerjanje oblastnikov ter agonijo Slovenske tiskovne agencije, ki kljub sodnim odločitvam že več kot 250 dni čaka na plačilo za opravljeno delo. O preobratih in spotikanjih v tekmi za naslednika kanclerke Merklove se pogovarjamo z našo berlinsko dopisnico, s svojcem žrtve pa o svetu po terorističnem napadu na Združene države pred dvema desetletjema. Kritični pregled tedna tokrat pod taktirko Matjaža Trošta.

Pred 20-imi leti so teroristični napadi na Združene države Amerike šokirali ves svet. Odgovornost zanje je kmalu prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sledila je ameriška vojna napoved islamskemu terorizmu in napad na Afganistan, nato še na Irak. V imenu vojne proti terorizmu so bile marsikje močno okrnjene človekove pravice, v ZDA in drugod po zahodnem svetu se je poslabšal odnos do muslimanov. Kako so napadi 11-ega septembra 2001 vplivali na mednarodno skupnost in tudi na naša življenja? Kako velika grožnja za mir je dandanes islamski terorizem? O vsem tem v Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc in sogovorniki:

- ameriški dopisnik dr. Andrej Stopar,

- novinarski kolega Matej Šurc,

- dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije,

- dr. Matjaž Nahtigal, katedra za mednarodne odnose, FDV

Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za življenje zapustiti domovino. Po zmagi talibanov v Afganistanu naj bi se jim pridružili še novi. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas in kaj prinašajo nedavno uveljavljene zakonske novosti? Ob robu napovedi o novih prihodih beguncev iz Afganistana ponavljamo pogovor Lucije Dimnik Rikić z gosti:

Gostje:

- Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov,

- Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji,

- Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje,

- Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.

Za tretjo razvojno os, ki bo povezala Slovenijo po vertikali vse od Koroške do Bele Krajine, bomo po zdajšnjih ocenah potrebovali približno milijardo in 300 milijonov evrov. Vse torej kaže, da bo po vrednosti del prekašala cesto skozi trojanske predore, ki so do zdaj veljali za najbolj zahteven projekt. A kako jo bomo gradili ob vse dražjih materialih in pomanjkanju delavcev na gradbiščih? Ljudje in podjetja v severni in južni Sloveniji cesto težko pričakujejo. S pomočjo dopisnikov preverjamo dogajanje ob hitri cesti od Koroške do Bele Krajine in ga komentiramo v studiu z voditeljico Metko Pirc in sogovorniki.

Gosta:

- Boštjan Rigler, član uprave Darsa,

- Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Pravila o avtorskih pravicah na evropskem digitalnem trgu so burila duhove že pred dvema letoma, ko je Evropska unija sprejela direktivo o tem področju. Zagotovila naj bi spoštovanje avtorskih pravic in načela primernega nadomestila avtorjem tudi na spletu. Kritiki pa so svarili, da bo zavrla razvoj sektorja, vodila v cenzuro ali celo ogrozila svobodni internet. Države članice bi direktivo že morale prenesti v svoje pravne ureditve, rok je potekel pred tremi meseci. Tako Slovenija kot številne druge tega še niso storile. Medtem pa se je potrošnja avtorskih del prek spleta zaradi pandemije še povečala. Kako je spremenila neravnovesje med ustvarjalci vsebin, lastniki avtorskih del in platformami, ki te vsebine ponujajo? Kaj pomeni zamuda pri prenosu pravil? Kakšna naj bo slovenska zakonodaja? O tem v Studiu ob 17 h voditeljica Urška Henigman z gosti.

Gostje:

- dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino,

- Gregor Štibernik, direktor kolektivne organizacije AIPA,

- Miro Pušnik, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.

Teden je zaznamoval konec počitnic, začetek novega šolskega leta pa bolj ali manj očitna hvaležnost za vrnitev v učilnice in zmeda glede protikoronskih ukrepov. Prve razrede so že napotili v karanteno, v nekaterih domovih za ostarele so zaradi vdora okužb ukinili obiske, bolnišnice se spet polnijo. Zaradi grozečega jesenskega vala vlada postavlja nov semafor ukrepov, ugiba se o obveznem cepljenju vsaj za nekatere poklice. Teden je bil – z Blejskim forumom in ministrskimi srečanji na Brdu - eden diplomatsko najbolj pestrih pri nas letos. V oddaji komentiramo konec najdaljše ameriške vojne in se veselimo paraolimpijskih medalj. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Šrkljem.

Evropska unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. V zadnjem času pa se ob številnih krizah zdi, da so namesto vrednot v ospredju interesi. Nastaja vtis, da Evropejce vse več stvari razdvaja. Kakšno Evropo si želimo? O tem poteka vseevropska konferenca o prihodnosti Evrope in o tem razpravljajo tudi udeleženci blejskega strateškega foruma. O tem, kaj nas še povezuje, pa v Studiu ob 17h voditeljica Špela Novak s kolegi iz Bleda in sogovorniki v studiu.

Gostje:

- Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani,

- Jernej Letnar Černič, redni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze,

- Aleš Maver, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Šolsko leto se je za vse učence in dijake začelo po modelu B, torej v učilnicah. Kaj pa to šolsko leto prinaša na tistih področjih, kjer smo med izobraževanjem na daljavo opozarjali na težave? To so motivacija za učenje, telesna pripravljenost in duševno zdravje otrok in mladine, pa tudi razlike med učenci. Ali so se šole, ki so močan varovalni dejavnik v primerih, ko domače okolje ni najbolj spodbudno, v pripravah na september imele čas posvetiti tudi tem temam? Je bilo na sistemski ravni narejeno kaj, kar bi jim omogočilo boljše in hitrejše naslavljanje teh izzivov? Kje iskati rešitve v prihodnje? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Gosti:

- dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo,

- Polona Kenda, podpredsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev, sicer ravnateljica OŠ Podbrdo,

- Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, sicer profesorica psihologije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad,

- prof. dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi član Slofit ekipe, meritev športno-vzgojnega kartona.