Studio ob 17.00

Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost.

Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo.

Gostje:

- dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede,

- dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani,

- Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji,

- Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:

- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,

- Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,

- Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,

- Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,

- Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki.

Gostje:

– Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije,

– Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas,

– Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202,

– Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.

Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki.

O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu.

Gostje:

- Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,

- Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik,

- Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije,

- Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb.

Gostje:

- Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze,

- Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika,

- Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments,

- dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.

V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu.

Gostje:

- Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu,

- Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov,

- Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin,

- Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.

Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.

Covid je tudi ta teden krojil naš vsakdan. Nekaj manj na novo okuženih vsak dan še ni prineslo olajšanja bolnišnicam. Vse manj je razumevanja za zavračanje zaščite s cepivi, vrstijo se pozivi k nadaljnji pomoči podjetjem. Komentiramo akrobacije pri uzakonjanju dolgotrajne oskrbe, ki daje starejšim dodatne pravice, ne pa tudi vzdržnega vira njihovega financiranja. Sprašujemo se o ozadju vladnih akrobacij pri imenovanju naših tožilcev za evropski tožilski urad in o akrobacijah pri obnovi ljubljanske Drame. Pojasnjujemo, kaj Evropi in Sloveniji prinaša koalicijska pogodba bodoče nemške vlade in kakšen bo nemško-francoski vlak po bližajočih se volitvah v Franciji. kritični pregled tedna tokrat z Darjo Groznik

O nacionalnem programu za kulturo do leta 2028 že od septembra potekata široka javna in politična razprava. Predlagatelj osnutka, Ministrstvo za kulturo, poslanstvo dokumenta vidi v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti.

Preden bosta o osnutku odločala vlada in državni zbor, bodo o njem razpravljali tudi voditelj Marko Golja s sogovorniki. Minister Vasko Simoniti se povabilu, brez pojasnila, ni odzval.

Gostje:

- Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo,

- dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,

- dr. Andrej Blatnik, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj,

- Tadej Meserko, strokovni vodja društva Asociacija.