Studio ob 17.00

Ministrstvo za infrastrukturo bi omogočilo nove oblike prevoza potnikov, to je najem vozila z voznikom, ki ni klasični avtotaksi in tudi ne potrebuje taksimetra. S tem odpira vrata globalnemu Uberju in drugim podjetjem, bodisi prevoznikom bodisi informacijskim velikanom, ki povezujejo in spodbujajo prevoze prek mobilnih aplikacij, njihov poslovni model pa izriva klasične in regulirane taksi prevoznike. Predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu sicer predvideva določeno regulacijo. Kaj pravijo na ministrstvu, kako spremembe vidijo taksisti, kakšna je sicer naša mobilna prihodnost in ali se pomikamo k prekarizaciji opravljanja prevoznih dejavnosti?

Gostje v studiu:

- Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

- Daniel Avdagič, izvršni direktor AV Living Lab,

- Viki Ašič, taksi prevoznik iz Celja.

V oddaji svoja stališča do različnih vidikov te problematike v pogovoru z voditeljico Majo Derčar predstavljata tudi profesor Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Neža Vilhelm v imenu Gibanja za dostojno delo.

Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma v Parizu. Ta je prispeval k miru v Bosni in Hercegovini, ni pa omogočil normalnega demokratičnega razvoja te države. Mednarodna skupnost vlaga veliko denarja, da bi sistem začel delovati, vendar brez odločnih reform to ne bo mogoče. V oddaji o tem, kaj je privedlo do vojne v tej državi, katere so njene možnosti in kakšne so njene povezave s Slovenijo. Gostimo zgodovinarja Boža Repeta, analitika Farisa Kočana ter objavljamo pogovor s profesorjem Mitjo Žagarjem. Avtor in voditelj oddaje je Marjan Vešligaj.

S približevanjem konca leta je poraslo zanimanje za napredek pri dveh ključnih projektih Evropske unije. Pozornost je pritegnila blokada, ki se je zaradi nasprotovanja dveh članic postavila na pot vstopanja sedemindvajseterice v nov sedemletni finančni okvir Unije in na pot sproščanja sklada za okrevanje po pandemiji. Spremljamo pa tudi mučna pogajanja med Unijo in Združenim kraljestvom o njunih prihodnjih odnosih, ki nastopijo z začetkom januarja, še zdaj pa ni sporazuma, ki naj bi te odnose opredeljeval.

O vsem tem glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu, predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek in državni sekretar z zunanjega ministrstva Gašper Dovžan. Voditelj oddaje je Luka Robida.

Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti.

Gostje:

- Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj,

- dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko,

- dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.

Drugi val epidemije covida-19 je brutalnejši in trdovratnejši, kot je kdor koli pričakoval. S predsednikom Borutom Pahorjem smo se pogovarjali o tem, zakaj v tujini uspešni ukrepi pri nas ne delujejo? Kako gleda na poteze vlade na področju kulture, medijev, pravosodja in kje vidi razloge za ostro polarizacijo političnega prostora. Je kot eden ključnih akterjev slovenske zunanje politike vpet v razmisleke o odnosih z ZDA in novo pozicioniranje države znotraj Evropske unije? Kam se kot vrhovni poveljnik obrambnih sil uvršča v najnovejši razpravi o naložbah v Slovensko vojsko? O teh in drugih izzivih doma, v Evropi in svetu sta se s predsednikom republike pogovarjala Jolanda Lebar in Aleš Kocjan.

Kolikšna bo po novem minimalna plača? Na to vprašanje manj kot mesec pred uveljavitvijo zadnjega dela zakona o minimalni plači še vedno ni odgovora. Po zdaj veljavnem zakonu bi začela veljati nova formula za izračun in minimalna plača bi se zvišala. A v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju vlada predlaga zamrznitev. Delodajalci pravijo, da kaj drugega sploh ne pride v poštev, zagovorniki delavcev so na nogah. Iz vrst sindikatov že prihajajo napovedi stavke. Prisluhnite soočenju vseh treh socialnih partnerjev z voditeljico Urško Valjavec.

Gostje:

- predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič,

- predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in

- državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič.

Slovenija je sredi zelo burnega obdobja. Izvijanje iz primežev drugega vala epidemije nam glede na številke ne gre ravno od rok, zelo viharno je tudi politično dogajanje. Tako koalicija kot opozicija sta v boju za oblast sneli rokavice in še nekoliko spustili že tako nizko raven slovenske politične kulture. Se lahko vladna koalicija obdrži in ali je koalicija KUL kaj bistveno več od politično-medijskega zbujanja pozornosti? Okrog teh vprašanj se bo vrtel pogovor voditelja Tomaža Celestine s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem.

Se bodo oskrbovanci domov za starejše vsaj med božičnimi in novoletnimi prazniki lahko srečali s svojci in prijatelji? Neprijetna epidemiološka statistika ne zbuja veliko upanja. A strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da tudi dolgotrajna osamljenost škodi zdravju. Kako torej na varen način omogočiti obiske oskrbovancev? Bodo k temu prispevali hitri testi, ki se vse bolj množično uporabljajo? Kdo bo izvajal testiranje in kdo plačal, s čim še olajšati življenje oskrbovancev? O razmerah v domovih za starejše in nujnih ukrepih Alenka Terlep s predstavniki domov, oskrbovancev in pristojnih ministrstev.

Gostje:

- Jožica Šemnički, dozdajšnja direktorica Doma upokojencev Ptuj,

- Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,

- Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti,

- predstavnik Ministrstva za zdravje

Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture.

Gostitelj je Marko Golja, gostje pa:

- filozofinja in sociologinja Renata Salecl,

- predsednica Asociacije Inga Rémeta,

- književnik Vinko Möderndorfer.

Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad.

Gostje v studiu:

- prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo,

- prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,

- prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,

- izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.