Studio ob 17.00

Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve.

Gostje:

- profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo,

- Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.

Gostje :

- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev,

- Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.

V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.

»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.«

O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje:

- prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut,

- prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19,

- sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje,

- prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.

Ob mednarodnem dnevu delovanja proti nasilju nad ženskami OZN in številne nevladne organizacije opozarjajo na povečanje nasilja v obdobju pandemije. Zaradi koronavirusa je več tisoč ljudi ujetih med štirimi stenami. Številni živijo v pomanjkanju, ekonomske in psihosocialne stiske se stopnjujejo, izčrpanost in stres pa povzročata napetosti in poglabljata konflikte. Ob pozivanju ljudi, naj ostanejo doma, ne smemo pozabiti, da dom ni varno zavetje za vse. Veliko žensk in otrok je trenutno prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem. Nimajo možnosti umika iz nasilnega okolja, stiki z bližnjimi so prepovedani, možnost pomoči okrnjena.

O problematičnih razmerah, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, in o možnih rešitvah voditeljica Martina Černe in gostje:

- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,

- Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov,

- dr. Katja Filipčič s pravne fakultete v Ljubljani,

- in Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.

Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer?

O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje:

- Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki,

- Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu

- Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.

Po eni strani si želimo, da bi se vrnili v obdobje pred epidemijo, po drugi nas skrbi, ali bi to pomenilo vrnitev na boljše ali vrnitev v stanje, v katerem ni mogoče veliko spremeniti. Ali lahko epidemija slovensko knjižno področje spodbudi, da bo poiskalo in uresničilo nove priložnosti, ali pa bo potopila tisto, kar se je že tako s težavo držalo nad gladino – in koliko potopov bo prinesla? Kako naprej? V oddaji nas bo zanimalo tudi, ali je že znano novo ime vodstva Javne agencije za knjigo in kako naj slovenski knjižni sejem deluje v virtualnem okolju, ki ga določajo multinacionalke, kot je Google.

O vsem tem voditelj Aleksander Čobec in gostje:

- dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo,

- Ingrid Celestina, direktorica knjigarne Libris in predsednica društva slovenskih knjigotržcev,

- Mitja Ličen, direktor založbe Goga,

- dr. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva.

Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza?

O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.

Le v peščici domov za starejše od okoli 100 tih - se okužba še ni razširila, saj so domovi stari, sobe običajno večposteljne in okužbo je težko zamejiti. Poleg zastarele prostorske zmogljivosti je premalo kadra, ki komaj uspejo poskrbeti za osnovno nego in oskrbo. V strahu pred širitvijo okužbe so v domovih zaprli vrata za obiskovalce. Kako pomankanje osebnih stikov vpliva na starejše, ki stežka razumejo zakaj jih bližnji ne obiščejo ve? Kako dolg je njihov dan v samoti in kako vpliva izolacija na njihovo psihično in fizično počutje?

Je v tujini kaj drugače? O tem Alenka Terlep z našimi dopisniki iz Nemčije, Italije in Kitajske ter gostjama v studiu:

- Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka,

- doc. dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Drugi val epidemije covida-19 je bil po vsej Evropi srditejši kot so pričakovali. Tudi za blažitev posledic v gospodarstvu so potrebni dodatni ukrepi in več denarja. Negotovosti glede gospodarskega okrevanja se je pridružila še negotovost glede pravočasnega dogovora članic Unije o evropskih sredstvih. Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če se ne dogovorijo pravočasno, kako učinkoviti so bile dozdajšnje pomoči države in kaj manjka, nas čakajo novi davki, predvsem pa kako zagotoviti dolgoročne koristi teh sredstev? O tem Zdenka Bakalar in gostje:

- Andrej Šircelj, minister za finance,

- Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije,

- Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.