Studio ob 17.00

Sredi drugega vala epidemije se povečuje število okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih, v bolnišnicah iščejo dodatne postelje in nove lokacije za bolnike, ob novih primerih okužbe se trudijo razmere obvladovati tudi v domovih starejših občanov. Zdravstveni sistem je na preizkušnji. Na preizkušnji so vsak dan in vsako noč tudi številni zdravstveni delavci. V Studiu ob 17h s pomočjo Aljane Jocif in kolegov spoznate deset zgodb desetih zdravstvenih delavcev, ki strokovno in človeško spremljajo okužene in pri tem dajejo vse od sebe.

Z vnovično razglasitvijo epidemije pred dvema tednoma se je moral na delno zaustavitev javnega življenja prilagoditi tudi potniški promet. Za razliko od spomladanskega obdobja, ko so vlaki in avtobusi povsem mirovali skoraj dva meseca, so za zdaj v veljavi le določene omejitve, denimo ukinitev nekaterih nočnih linij mestnih avtobusov in prilagojeni oziroma okrnjeni vozni redi vlakov. Kljub temu da do popolne zapore potniškega prometa ni prišlo, pa je upad potnikov na avtobusnih in železniških progah ogromen, ponekod tudi do 80%.

V oddaji voditelj Jure Čepin in gostje o tem, kaj bi za potniški promet pomenila morebitna vnovična zaustavitev vlakov in avtobusov, kako je na poslovanje prevoznikov vplival prvi val epidemije in kako je koronavirus spremenil njihove dolgoročnejše načrte in potovalne navade ljudi.

Gostje:

- državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok,

- direktorica SŽ-Potniški promet Darja Kocjan in

- direktor LPP Peter Horvat.

Zaradi epidemije osnovnošolci tudi prihodnji teden ne bodo imeli pouka. Vlada je zjutraj sporočila, da osnovnošolce čaka še en teden počitnic, dijake in študente pa šolanje na daljavo. Kako vlada utemeljuje to odločitev, kako se odzivajo ravnatelji in starši, predstavljamo z voditeljico Natašo Lang. Z našimi dopisniki po svetu gledamo tudi v nemške, italijanske in hrvaške šole ter nato ponujamo v poslušanje pogovor Špele Šebenik in strokovnjakov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v teh nenavadnih časih.

Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:

- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,

- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,

- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,

- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.

Naši predniki so vedeli, da je smrt del življenja. Danes tega ne želimo vedeti, zato jo odrivamo nekam daleč, da z njo ne bi bilo treba priti v stik. A ljudje še vedno nismo nesmrtni, s posebnim občutkom pa se je v tem čudnem in stresnem času treba pogovarjati o tej, pogosto odrinjeni temi. Voditeljica Sabrina Mulec je v goste povabila gospe, ki se s tem vsak dan ukvarjajo v praksi ali raziskavah.

Gostje:

- Jana Goriup, predstojnica oddelka Socialna gerontologija na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea Maribor,

- Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem,

- Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu,

- Alenka Križnik, vodja detabuizacije pri Slovenskemu društvu hospic.

Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.

Slovenski kinematografi so v teh dneh zaradi omejevanja okužb znova zaprli svoja vrata, tako kot so jih spomladi. Toda vse kaže, da omejitve, povezane s koronavirusom, niso edina ovira, s katero se soočajo filmski ustvarjalci pri nas v letošnjem letu.

Medtem ko številne evropske države v časih koronakrize dodatno spodbujajo avdiovizualni sektor, ker prepoznavajo tudi njegov pomen za gospodarstvo, je pri nas naletel na zastoj javnega sofinanciranja filmov; celo tistih, ki so že doživeli mednarodne premiere. Položaj je sila nenavaden: o tem, kateri filmi bodo dobili zeleno luč za javno sofinanciranje, naj bi po novem odločala ministrstvo za finance ter vlada, čeprav je slednja prav v ta namen že pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, ki po zakonu z javnimi razpisi skrbi za izvedbo nacionalnega filmskega programa.

Kakšna je torej nova ureditev filmskega področja, kakšne utegnejo biti njene posledice in kateri so še neizkoriščeni gospodarski potenciali avdiovizualne industrije v Sloveniji? O tem voditelj Urban Tarman in gosti Studia ob 17h: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Za pojasnila smo zaprosili tudi finančno in kulturno ministrstvo ter vlado.

Iskanje zemeljskega plina v globinah sredozemskega morja je obudilo stare zamere med Grki in Turki. Zaveznici iz zveze Nato druga drugi grozita z orožjem. Posredno so v to vključene tudi druge države in tudi Evropska unija je prisiljena izbirati, ali naj podpre svojo članico Grčijo ali naj bo posrednik v njenem sporu s Turčijo. V oddaji skušamo izmeriti utrip v obeh državah, komentirati mednarodno pravna razmerja in ugotoviti, kakšnim interesom bi morala slediti Slovenija.

O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj, naša dopisnika Karmen Švegl in Igor Jurič, raziskovalec Faris Kočan in profesorja Bojko Bučar in Marko Pavliha.

Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11 tisoč 855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3 tisoč 200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije?

O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti:

- Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko,

- Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije,

- Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij,

- Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani - tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Kako zastareli so kadrovski in prostorski normativi, ki so se pokazali kot vrh ledene gore, ki je priplaval na površje v času epidemije, in kako vendarle poskrbeti za dostojno starost, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep in gosti:

- Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Biserka Marolt Meden, Srebrna nit - Združenje za dostojno starost,

- Denis Sahernik Skupnost socialnih zavodov Slovenije.