Studio ob 17.00

Začenja se 23. Festival slovenskega filma. Je poseben, kot je posebno obdobje, ki ga živimo, pravijo. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, razmišljamo v reprizi pogovora voditeljice Tese Drev Juh z sogovorniki. Ti so direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

Prebivalec Slovenije letno zavrže nekaj manj kot 70 kg hrane. To ga stane 200 evrov. Štiričlansko družino torej 800 evrov. Zavržki hrane niso sporni le iz moralnega, socialnega in finančnega vidika. Predstavljajo tudi velik ekološki problem. Generalna skupščina Združenih narodov je zato 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, kmetijsko ministrstvo pa je v javno obravnavo poslalo Strategijo boja proti zavržkom hrane.

O razmerah in rešitvah voditeljica Sabrina Mulec in gostje:

- Lara Habič z Ministrstva za okolje in prostor in projekta Care4climate,

- Tadeja Kvas Majer z Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

- Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije,

- Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije,

- Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Dočakali smo prvo letno poročilo, ki ga je evropska komisija pripravila o stanju vladavine prava v vseh članicah Evropske unije. Zanimanje za ugotovitve Komisije je toliko večje ob zavedanju, da vladavina prava predstavlja enega izmed ključnih temeljev, na katerem je zrastla Unija. Kako trden je torej ta temelj, kako majav, s katerih koncev spodkopan in kako trdno je torej tisto, kar stoji na njem? Kaj takšno poročilo pomeni za krepitev načel pravne države, kakšne očitke Bruselj namenja posameznim članicam, kako je bil pogled na pravosodje, protikorupcijske mehanizme in medijsko krajino sprejet v Sloveniji, kako bo prejemanje evropskih sredstev pogojeno s spoštovanjem vladavine prava in v kolikšni meri je vladavina prava kot primarno pojem pravne narave postala orodje prvovrstnega ideološkega obračunavanja.

Voditelj Luka Robida je na pogovor o tem v studio povabil poslanca Evropskega parlamenta Ljudmilo Novak in Klemna Grošlja ter vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča, pred mikrofon pa tudi dopisnika Igorja Juriča in pravnika Janjo Hojnik in Mateja Avblja.

Od začetka oktobra naprej veljajo prosto oblikovane cene naftnih derivatov. Potrošniki, zaskrbljeni, da se utegnejo cene bencina in nafte ob razmeroma majhni konkurenci občutno zvišati, so na nogah. Po kakšni ceni bomo torej odslej kupovali naftne derivate, na kaj bomo morali biti pozorni, za koliko milijonov bo prikrajšan državni proračun in kaj to pomeni za največjega naftnega trgovca - Petrol?

O vseh teh vidikih vladne odločitve, ki je vzdignila nemalo prahu, voditeljica Urška Jereb in gostje:

- Franc Stanonik, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Milan M. Cvikl, nekdanji član Evropskega računskega sodišča in odbora direktorjev v EBRD,

- Aljoša Valentinčič, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti,

- Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije,

- Sašo Šmigić, Generali Investments

Televizijsko soočenje ameriških predsedniških kandidatov je eden od največjih medijskih dogodkov na svetu. Bo Joeju Bidnu uspelo prepričati neopredeljene volivce, da se lahko le nova administracija odločneje spopade s težavami ameriške družbe, kot so epidemija covida-19 ter pojavi rasizma in neenakosti? Ali pa bo Donald Trump bolj prepričljiv z ocenami, da je bila že njegova administracija zelo uspešna v boju proti pandemiji in da je neprimerno več naredila za mir na svetu kot prejšnje? Soočenje predsednika in izzivalca ter volilne napovedi bomo ocenili in komentirali Studiu ob 17h z Marjanom Vešligajem in gosti.

V oddaji sodelujejo dolgoletni veleposlanik v ZDA Andrej Kirn, komentatorja Matej Šurc in Andrej Stopar in strokovnjakinja za odnose z javnostmi Andreja Jernejčič.

Turizem se v obdobju koronavirusa prebija iz sezone v sezono. Poleti je imel slovenski turizem 34 odstotkov več nočitev domačih gostov in 70-odstotni upad tujih turistov. V Mestni občini Ljubljana je glede na lani v prvih osmih mesecih letos prenočilo 75 odstotkov manj gostov. Turistični boni so pomagali nekaterim turističnim destinacijam, za druge niso bili uspešni. O poletni sezoni, o bonih in njihovem pomenu, o tem, kakšno je stanje v mestnem in kongresnem turizmu ter kaj turistični delavci pričakujejo od zimskih mesecev voditeljica Katja Arhar in gostje:

- Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije,

- Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana,

- dr. Maja Uran Maravič, profesorica na Fakulteti za turistične študije – Turistica Portorož,

- Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije in generalni direktor Hotela Slon.

Zaradi pandemije koronavirusa je ves svet v akutnem stresu. Številni ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske, povečan strah, tesnobo in panične napade. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb je še teže priti k zdravniku. O problemu psihoterapevtske, psihiatrične in psihosocialne pomoči v obdobju koronske krize, vzrokih in posledicah naraščanja osebnih stisk in načinih reševanja te problematike voditeljica Martina Černe in gostje:

- dr. Tina Sentočnik, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije,

- dr. Špela Hvalec, psihiatrična bolnišnica Idrija,

- in dr. Karin Sernec, psihiatrična klinika Ljubljana.

Pet let po množičnih migracijah v Evropo je Evropska komisija predstavila nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami in omogočil nov, prožnejši sistem obvezne solidarnosti. A glede na prve odzive je za nekatere članice tudi to preveč - in to v obdobju, ko smo soočeni z novo migrantsko tragedijo na grškem otoku Lesbos. Ta traja že veliko dlje od požara v tamkajšnjem begunskem taborišču.

Pot naprej iščejo voditeljica Špela Novak in sogovorniki

- Nina Gregori, izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada EASO,

- profesor Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja,

- profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede,

- publicist Boštjan Videmšek.

Demografska statistika je neizprosna. Med drugim kaže, da bo zaradi vse večjega števila starejših število upokojencev že po letu 2040 preseglo število zavarovancev, kar bo izjemno obremenilo pokojninsko blagajno. Vse več denarja je treba za pokojnine zagotavljati iz državnega proračuna, trenutno približno eno milijardo evrov na leto. Finančne projekcije pa kažejo, da se bo ta znesek po letu 2040 vsaj podvojil, leta 2050 pa naj bi bil proračunski prispevek najvišji, in sicer 2,8 milijarde evrov. Politika že dolgo išče kompromis o tem, kakšen naj bi bil bodoči demografski sklad, ki bi v najbolj kritičnih letih z dodatnimi finančnimi sredstvi blažil pritisk na pokojninsko blagajno. Po dolgih letih usklajevanj in dogovarjanj sta zdaj pripravljena dva predloga ureditve tega sklada; koalicijski in opozicijski. Kaj prinašata, v čem se razlikujeta, kateri je boljši in zakaj?

Stališča o tem v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj soočajo gosti:

- Janez Sušnik, Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS,

- prof. dr. Bogomir Kovač iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani,

- Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,

- Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije,

- Gorazd Prah, strokovni sodelavec Socialnih demokratov.

Od letos je 23. september v Sloveniji praznik športa. Na ta dan naj bi Slovenija dihala športno, tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi sicer. Kakšen je pomen slovenskega športa za prepoznavnost Slovenije, za okolje in državljane? V kakšni formi je slovenski šport, ne le na tekmovalnem področju, kjer rezultati navdušujejo in združujejo Slovenijo, ampak tudi organizacijsko in strukturno? Zakaj je Slovenija pri repu držav po vlaganjih v šport glede na BDP? Kako bi se morala razvijati državna ureditev, da bi lahko praznovali še več podobnih obletnic kot danes, ko mineva natanko 20 let od prvih zlatih slovenskih olimpijskih kolajn?

O tem v terenski oddaji z Bleda voditelj Boštjan Reberšak in gostje:

- Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije,

- dr. Mojca Doupona, v.d. generalnega direktorja Direktorata za šport na Ministrstvu za iz izobraževanje, znanost in šport,

- Rajmond Debevec, zlati olimpijec iz Sydneya,

- Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji.