Studio ob 17.00

Ob iskanju poti za gospodarsko okrevanje, prehod v novo ekonomijo in povečanje konkurenčnosti je osrednje vprašanje, s katerimi ukrepi lahko podjetja in politika povečajo produktivnost Slovenije. Dodana vrednost na zaposlenega znaša dobro polovico tiste, ki jo ustvarijo Avstrijci. Ministrstvo za gospodarstvo je naročilo izdelavo akcijskega načrta za večjo rast produktivnosti. Ukrepi so številni, med njimi so vlaganje v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter spremembe v političnem sistemu in pravnem okviru. Razpravo o produktivnosti odpiramo z gosti Studia ob 17-ih. Z gostiteljico Majo Derčar bodo Polona Domadenik, Andrej Božič in Ali Žerdin. Prisluhnite živo, na spletu ali v podkastu!

Trg poštnih storitev v Sloveniji zadnjih deset let doživlja precejšnje spremembe, kar občuti tudi Pošta Slovenije in posledično njeni uporabniki. Kot izvajalec zakonsko določenih univerzalnih poštnih storitev na tem področju Pošta namreč zaznava veliko zmanjšanje obsega in zviševanje stroškov zagotavljanja teh storitev. Ker želijo, da bi država univerzalne poštne storitve sofinancirala, so v Sindikatu poštnih delavcev pripravili predlog novele zakona o poštnih storitvah, z njihovo pobudo pa se strinjajo tudi v Pošti Slovenije.

O tem in drugih izzivih voditeljica Lidija Cokan in gosti:

- Karmen Lebe Grajf, pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije,

- Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve,

- Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez,

- Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev.

Državni zbor je za ta petek predvidel do 17 ur razprave o interpelaciji zoper ministra Aleša Hojsa. Opozicija povodu zanjo, povezanemu s koncertom spornega hrvaškega pevca, dodaja še niz očitkov. To bo prva seja po spremembah na vrhu Desusa. Prek oglašanj naših novinarjev iz parlamenta in z gosti v studiu bomo komentirali razmerja moči v koaliciji, parlamentu in politiki sploh ter ozadja in usodo ključnih političnih projektov.

Kako zagotoviti ustrezno dolgotrajno oskrbo? Kakšne spremembe prinaša predlog zakona, ki je v javni razpravi, kakšne so pripombe in kakšni predlogi? Kako bo potekala oskrba na domu, kako v domovih za starejše? Kdo jo bo izvajal in kdo bo do nje upravičen? O vsem tem z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.

Ko je pred slabim letom prevzemala položaj, predsednica Evropske komisije ni niti slutila, da se ji bo na agendo vsilila prednostna naloga, ki je v marsičem ob rob potisnila prej začrtane projekte. Kaj vidi zdaj, ko se ozre na ukrepe zaradi pandemije in druge opravljene naloge, kaj ko se zazre v bližnjo prihodnost? Ursula von der Leyen svoj prvi nagovor o stanju v Evropski uniji snuje tudi okoli vprašanj gospodarskega zagona, podnebnih sprememb, digitalizacije, vključevanja mladih. Evropa mora odgovoriti na migracijska vprašanje ter poiskati svojo globalno pozicijo.

Ob prvem letnem nagovoru von der Leynove o Uniji razmišljajo vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič, dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik in predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.Gostitelj je Luka Robida.

Po letih prerekanj in tožarjenj v povezavi z graditvijo drugega tira med Koprom in Divačo zdaj pristojni zagotavljajo, da bo prvi vlak po njem zagotovo zapeljal leta 2026. Kje smo s projektom danes, kdo tir bolj potrebuje - logisti ali gradbinci, kdaj bo osnovni dokument - investicijski program noveliran in ali bo projekt do konca izpeljala družba 2tdk? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje.

Gostje:

- Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije,

- Dušan Zorko, generalni direktor družbe 2TDK,

- Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira.

Raziskava Slovenska mladina 2018/2019 je pred letom pokazala, da so mladi v Sloveniji v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Kaj pa sta prinesla zadnje leto in predvsem koronavirus? Povečanje brezposelnosti med mladimi zaradi prekarnih oblik zaposlitve, ki jih je v krizi najlažje prekiniti, še več stresa in negotovosti, korak nazaj pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Zakaj so mladi vedno poraženci gospodarskih kriz in kje iskati rešitve?

O razlogih, ozadjih in rešitvah Špela Šebenik in gostje:

– Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije,

– Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus,

– dr. Tomaž Deželan z ljubljanske Fakultete za družbene vede,

– Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije,

– dr. Rudi Klanjšek z mariborske Filozofske fakultete.

Osebna asistenca je koncept, ki najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Da so manj odvisni od pomoči družinskih članov ter da lahko o sebi odločajo sami in da imajo enake možnosti, kot jih imajo drugi ljudje. Osebna asistenca jim zagotavlja podporo pri izvajanju tistih dejavnosti, ki jih zaradi invalidnosti ne zmorejo izvajati sami.

V Sloveniji so to zakonsko pravico dobili januarja lani, po letu in devetih mesecih izvajanja pa so vse glasnejše zahteve po spremembi Zakona o osebni asistenci. Število uporabnikov od začetka leta do julija povečalo s 311 na 1818, za osebno asistenco je bilo porabljenih približno 75,6 milijona evrov. Evalvacija Inštituta za socialno varstvo je pokazala na več pomanjkljivosti zakona. Kakšne so, kaj je treba izboljšati in katere anomalije je treba odpraviti? Ali lahko pričakujemo spremembo zakona in kaj bi to pomenilo za uporabnike in kaj za izvajalce osebne asistence? O vsem tem voditeljica Petra Medved in gostje Studia ob 17-ih.

Gostje:

- Cveto Uršič, državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo,

- Špela Šušteršič, vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije,

- Emir Okanovič, podpredsednik Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in uporabnik osebne asistence.

Prenovljeni sistem ravnanja z odpadno embalažo naj bi preprečil, da bodo v komunalah in zbirnih centrih ostajali nepobrani kupi, za odvoz katerih nato plačuje država. V skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalca bo tisti, ki je dal embalažo na trg – torej jo proizvedel ali uvozil – zanjo do konca finančno in organizacijsko odgovoren sam. Tudi embalažnino bodo po novem plačevali vsi brez izjeme. A kako bo država našla vse zavezance, kako bo poskrbljeno za nadzor nad količinami odloženih in prevzetih odpadkov in kdaj bo več pozornosti namenjene recikliranju oziroma uporabi bolj kakovostnih materialov?

O vsem tem voditeljica Erna Strniša in gostje:

- Katja Buda, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor,

- Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije,

- Darja Figelj, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh,

- Jaka Kranjc, okoljevarstvenik, društvo Ekologi brez meja.

Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana.

O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah z voditeljico Jernejko Drolec, naša dopisnica Mojco Širok iz Luksemburga, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev Terana Marjan Colja in strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Predstavljamo tudi stališča pravnikov dr. Petre Weingerl iz Maribora in dr. Matija Damjana iz Ljubljane ter odzive politike.