Studio ob 17.00

Goriška regija je posledice epidemije občutila prej kot ostala območja v državi. Zaprtje meje z Italijo je ohromilo življenje, saj je gospodarstvo neposredno in posredno močno odvisno od italijanskega tržišča in gostov in sosednje države. Oblikovala se je Iniciativa Rešimo Goriško, ki je na odločevalce naslovila prošnjo, da v luči zaostrenih razmer regijo podpre z dodatnimi ukrepi. To se ni zgodilo, meja se je znova odprla in življenje se počasi vrača v stare tirnice. V oddaji iz novogoriškega studia Radia Koper voditeljica Ingrid Kašca Bucik s sogovorniki razgrinja zdajšnje stanje in priprave na morebitno vnovično zaostritev razmer.

Gostje:

- župan mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič,

- predsednik uprave Hit Tomaž Repinc,

- pobudnik iniciative Rešimo Goriško Marino Furman,

- predsednik območne Obrtne zbornice Zoran Simčič.

Še vedno velja, da bodo prvega septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki. Tako kot tudi v večini evropskih držav. Seveda pa bo končna odločitev odvisna predvsem od epidemiološke situacije. Različni možni scenariji so pripravljeni, šole pa se že pospešeno pripravljajo na priporočene omejitve. Kako bo potekal pouk, kakšna bo kakovost, kaj bo okrnjeno in kaj spremenjeno? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Natašo Lang.

Organizacija in izvedba glasbenega festivala je tudi v povsem vsakdanjih okoliščinah precej zahtevno delo, letošnja negotova situacija ob soočanju z ukrepi za zajezitev epidemije pa je ustaljena pravila obrnila na glavo. Mnogo festivalov je bilo prestavljenih ali povsem odpovedanih, le redki organizatorji so se v teh okoliščinah odločili, da po svojih najboljših močeh vseeno izpeljejo prilagojene programe in tako obiskovalcem ponudijo živo, neposredno koncertno izkušnjo.

O izzivih letošnjega festivalskega poletja bodo v današnjem Studiu ob 17.00 spregovorili: direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, umetniški vodja Festivala Radovljica Domen Marinčič, organizator tolminskega festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek, programski vodja festivala Trnovfest Iztok Kurnik in predstavnik koalicije glasbene stroke David Morgan. Pogovor bo vodila glasbena urednica Teja Klobčar.

Napovedane spremembe medijske zakonodaje so neprijazne tudi do regionalnih medijev, čeprav prav ti pripovedujejo realnost tamkajšnjega prostora ter govorijo in pišejo o identiteti bližnjega okolja, o vrednotah in ambicijah. Še zlasti se ta nepogrešljivost pokaže v kriznih razmerah. Kakšna sta vloga in pomen regionalnih medijev Radia Televizije Slovenija v Mariboru in Kopru ter kaj vse nastaja znotraj teh centrov v današnjem Studiu ob 17h, ki z gosti in novinarkama Vesno Martinec in Barbaro Kampos poteka med radijskima studiema iz Kopra in Maribora.

V Belorusiji deseti dan po predsedniških volitvah še ni miru. Avtokrat Aleksander Lukašenko vztraja, da je dobil že šesti predsedniški mandat, več sto tisoč demonstrantov pa meni, da volitve niso bile poštene in da je zmagala neformalna vodja opozicije Svetlana Tihanovska, ki je medtem morala pobegniti v Litvo. Kam pelje beloruska kriza, na kaj ali na koga pri tem računa uradna Moskva, kakšen je odnos Zahoda v luči izrednega vrha EU? O vsem tem gosti in voditelj Miha Lampreht v Studiu ob 17h.

Nepremičninski trg se počasi prebuja, cene stanovanj pa še naraščajo. Veliko zanimanja je tudi za najem nepremičnin. Prav najem bi rada spodbujala tudi država. Na ministrstvu za okolje in prostor so napisali popravke stanovanjskega zakona in jih dali v javno razpravo. Predlagajo ustanovitev javne najemniške službe, premikajo mejo za zadolževanje stanovanjskih skladov in večajo znesek neprofitnih najemnin ter subvencij. Kaj se dogaja na trgu stanovanj, bodo skladi imeli več denarja za graditev novih, se država pravilno loteva popravkov? In ne nazadnje, kakšne spremembe nas čakajo pri upravljanju večstanovanjskih stavb? O tem z gosti in voditeljico Majo Derčar v Studiu ob sedemnajstih.

Več kot stoletje je že od podpisa Trianonske pogodbe, enega od ključnih mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni, ki je med drugim Sloveniji dala Prekmurje. Civilni upravitelj je oblast prevzel na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17 avgusta. Zato v Sloveniji na ta dan praznujemo. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem v oddaji, ki jo je ob obletnici podpisa pogodbe v studiu v Lendavi posnel Marjan Vešligaj z zgodovinarji in publicisti. Vabljeni k poskušanju!

Gostje:

– Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota,

– László Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru,

– Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru,

– Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.

Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Bao_5/ Pixabay

Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Bao_5/ Pixabay

Postanek državnega sekretarja Mika Pompea na Bledu je prvi obisk kakega ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji po skoraj četrt stoletja. Dobro in koristno je imeti za svoje zaveznice najmočnejše države na svetu, če to ne izključuje možnosti sodelovanja z drugimi. Zadovoljstvo ob srečanju zato spremlja tudi previdnost. V oddaji bom osvetlili ozadje skupne izjave o varnosti omrežij 5G in tehnološke tekme s Kitajsko, razgrnili ameriške interese na področju energetike, tudi v luči zamisli o graditvi drugega bloka krške nuklearke, in se vprašali, ali bomo v Sloveniji v prihodnje gostili ameriške vojake. O gospodarskih, političnih in strateških vidikih slovensko-ameriških odnosih voditelj Matjaž Trošt in gostje:

- Faris Kočan, Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede,

- Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko v varnos in inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo ,

- Aleš Špetič, podjetnik, nekdanji digitalni glasnik.