Studio ob 17.00

Na področju prometne varnosti se nam v prihodnjih mesecih obeta kar nekaj sprememb. Infrastrukturno ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva nekaj novosti. Podrobneje določa uporabo vse bolj priljubljenih električnih skirojev v prometu, zvišuje globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, predvidena je tudi možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Nova pravila morajo zeleno luč dobiti najprej v vladi in nato še v Državnem zboru, po mnenju ministrstva pa bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti pri nas. O tem, kaj utegnejo predvidene spremembe prinesti v praksi in kakšni so najnovejši trendi prometne varnosti, voditelj Jure Čepin ter državni sekretar Aleš Mihelič, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju Manuel Pungertnik in v.d. direktorja Agencije za varnost prometa Jože Hribar.

Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen?

O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.

Lesna in pohištvena industrija, nekoč paradna konja Slovenije, sta zdaj le še bledi senci. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjega četrt stoletja. Če je bilo pred 30-imi leti v Sloveniji v lesno – predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj manj kot 20 tisoč. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji.

Da bi se ta trend obrnil, je pred osmimi leti država sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti s promocijskim sloganom Les je lep. Za različne spodbude država od takrat namenja več milijonov evrov na leto, a kot ugotavljajo na Direktoratu za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, pravega preboja ni bilo. Direktorat je zato naročil novo študijo, ki bi naj bila podlaga za pripravo strategije v luči novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021 – 2027. A nova študija, še preden je postala javna, že sproža številne pomisleke med strokovnjaki, gospodarstveniki in lastniki gozdov. Pravijo, da je izdelana površno ter, da temelji na napačnih predpostavkah.

O veliki škotski žagi na Gomilskem v Savinjski dolini, ki bi dala dodaten zagon celotni slovenki lesno-predelovalni industriji, ni ne duha ne sluha, čeprav so sprva načrtovali odprtje za maja letos.

Kaj se dogaja v tej panogi in kakšne so možne rešitve, voditelj Matija Mastnak in gostje:

- dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;

- Igor Milavec, Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS;

- Janez Zafran, družba Slovenski državni gozdovi;

- Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Če bo obveljal predlog, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor popravlja in dopolnjuje zastareli stanovanjski zakon, se bodo postopno v treh letih povečale neprofitne najemnine in hkrati dvignile subvencije za plačilo najemnin socialno šibkejšim. Republiški stanovanjski sklad bi vzpostavil javno najemniško službo; o uspehu njenega delovanja je še mnogo pomislekov. Zakaj še vedno nimamo korenite spremembe stanovanjskega področja, pač pa le popravke? Česa bi se morala lotiti obsežnejša reforma? Bi lahko z davki uravnavali dogajanje na stanovanjskem trgu?

O vsem tem in novostih predlaganega stanovanjskega zakona voditeljica Maja Derčar in gosti:

- Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor

- Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS,

- Anton Kožar inštitut za nepremičnine, d.o.o.

Tehnologija spreminja svet. Novo tehnološko revolucijo pomeni 5G-mobilno omrežje pete generacije, ki bo omogočilo internet stvari in z njim nepretrgano povezanost številnih avtonomnih naprav. Ideje razvijalcev so privlačne – od samovozečih vozil do pametnih mest in domov. Več zabave in udobja, večja učinkovitost, večja varnost – torej boljši svet. Pa tudi več naprav in z njimi več podatkov. Ne le osebnih. Zato se je treba vprašati: kaj tak tehnološki razvoj pomeni za družbeni napredek in kibernetsko varnost? Kako torej regulirati razvoj tehnologije? Odgovore boste slišali v Studiu ob 17-ih, voditeljica bo Urško Henigman.

Sogovorniki pa bodo:

- Matjaž Ropret, urednik spletne strani tehnozvezdje.si,

- Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke,

- in Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske.

Evropska unija je z dogovorom o skladu za okrevanje in večletnem proračunu v skupni vrednosti 1800 milijard evrov dosegla velik napredek pri skupnem odzivu na krizo ter naredila korak naprej pri skupnemu zadolževanju. Kateri izzivi so še pred nami, kakšno povezavo želimo, smo presegli staro razcepljenost, kam naj gredo evropska sredstva, da bo to res Unija za prihodnje rodove …? Razpravo o prihodnosti bo Unija začela jeseni, nekaj razmislekov pa vam ponujamo v poslušanje v oddaji z voditeljico Sandro Krišelj.

Gostje:

- profesorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede,

- Lucija Karnelutti, predstavnica evropske dijaške organizacije OBESSU,

- Igor Mally z zunanjega ministrstva,

- Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja.

Spremembe po navadi izzovejo tako nasprotovanja kot odobravanja, in tudi ko gre za spremembe Uredbe o odpadkih, ni nič drugače. O pomislekih in argumentih zagovornikov in nasprotnikov predlaganih sprememb, predvsem glede statusa odpadka in njegove nadaljnje uporabe, v tokratni oddaji voditeljica Karmen Štrancar Rajevec in gostje:

- Senko Pličanič, svetovalec Ministrstva za okolje,

- Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS,

- Ana Mladenović, vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale ZAG,

- Jurij Kočar, Ljuska iniciativa Moravče,

- Uroš Macrl, Eko krog.

Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti:

- Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev,

- Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije,

- Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij.

Naši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe kaznivega dejanja posilstva. Spomnimo: lani je po oprostilni sodbi, ki jo je izreklo koprsko sodišče v primeru posilstva, in obsežni medijski kampanji nevladnih organizacij ministrstvo podprlo tako imenovani model "da pomeni da'', vendar se na tem področju do danes nič ni spremenilo. Zdajšnja ministrica Lilijana Kozlovič tega koncepta privolitve ne podpira temveč se zavzema za tako imenovani »model veto«.

Kaj konkretno pomenijo predvidene spremembe in v kakšno smer gredo, voditeljica Martina Černe in gostje:

- Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje,

- Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija,

- Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec,

- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in

- profesor Matjaž Ambrož iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Letošnje poletje ni sušno, zato z vodooskrbo v slovenski Istri ni večjih težav. Kljub temu so razprave o novem vodnem viru še vedno aktualne, saj Istra vode nima dovolj, pri tej strateški dobrini je odvisna od drugih - sosednjih vodovodov. Ministrstvo za okolje in prostor meni, da bi lahko bilo zajetje potoka Suhorca prava za rešitev za varno in zanesljivo vodooskrbe Istre. Obalni župani korak naprej pozdravljajo, brkinsko kraški ne, krajani ob predvidenem zajetju pa odločno proti.

O tem voditeljica Tjaša Škamperle in gostje:

- Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje,

- Primož Turšič, direktor kraškega vodovoda,

- Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda,

- Aleš Bržan, župan Kopra,

- Robert Smrdelj, župan Pivke.