Studio ob 17.00

Potem ko si je Slovenija na pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje zagotovila skupno več kot 10 milijard evrov, od tega dobro polovico nepovratnih, jo čaka zahtevna naloga. Najti bo treba kakovostne projekte, za katere bomo namenili te finančne vire. Smo pripravljeni na to zahtevno nalogo? Kateri projekti bodo imeli prednost? Bodo v ospredju tudi digitalne vsebine in ne zgolj ceste in stavbe? O vsem tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Urško Jereb.

Gostje:

- Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko,

- Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije,

- Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, eden od pogajalcev.

Evropski parlament je te dni zahteval spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki so ga po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih dosegli voditelji držav in vlad. Evropski poslanci med drugim opozarjajo na zmanjšanje obsega financiranja okoljskih programov, kar ogroža uresničitev podnebnih ciljev Unije.

Kaj z okoljskega vidika prinaša finančni dogovor, zakaj so ta vprašanja pomembna tudi ali pa še posebej v luči pokoronske gospodarske krize, kje so na tem področju priložnosti za Slovenijo, pa tudi kako preiti na večjo trajnostno naravnanost v panogi, ki jo je pandemija najbolj prizadela – to je turizem. O vsem tem se avtorica Špela Novak pogovarja s predstavniki evropske komisije, akademske sfere, okoljskih organizacij.

Po tednih opozoril in svaril pred okužbo s koronavirusom smo se nekako navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo, nosimo maske in vzdržujemo priporočeno razdaljo meter in pol. Bo ta tako imenovana nova normalnost imela dolgoročne posledice? Bomo zaradi teh družbenih omejitev, zakritih obrazov in šolanja na daljavo vzgojili drugačne šolarje, študente in državljane? O vsem tem v reprizi Intelekte voditeljica Špela Šebenik in gostje:

specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.

Koronavirus spreminja tudi cilje naših dopustov, namesto za morje se številni odločajo za gore, med njimi tudi slabo pripravljeni in neizkušeni obiskovalci. Kakšne so posebnosti letošnje planinske sezone, kako obremenjeni so gorski reševalci in kako zaupanje spletnim informacijam o planinskih poteh in ciljih lahko izjalovi načrte - o vsem tem v Studiu ob 17-ih iz Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Aljana Jocif z gosti o varnosti, preventivi in urejanju varnih poti, za katere skrbi 763 markacistov.

Gostje:

- Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije,

- Uroš Kušar, gorski policist,

- Gregor Kofler, gorski vodnik,

- Boštjan Gortnar, inštruktor markacist.

Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželjskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin.

Družba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi?

O tem Jernejka Drolec pogovarjala in gosti:

• Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo,

• Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,

• Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor,

• Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.

Javnost verodostojne informacije še vedno v največji meri išče pri neodvisnih javnih medijih. Enega od neizpodbitnih dokazov za to je navrgel tudi nepričakovan prihod pandemije covida-19. In eden redkih pozitivnih. Prav zadnje mesece so se ljudje na javne medije pogosteje obračali kot na glavni vir zaupanja vrednih, zanesljivih, preverljivih in ažurnih informacij. A ne glede na to se iz dneva v dan daljša tudi seznam težav, s katerimi se soočajo javni mediji. Od trenda zmanjševanja sredstev, neposrednih političnih napadov in odpuščanj do prihodnosti, ki primat napoveduje globalnim medijskim gigantom.

O vlogi javnih medijev v sodobni družbi in njihovi usodi bomo v Studiu ob 17h razmišljali skupaj s komunikologom in profesorjem na Fakulteti za družbene vede dr. Slavkom Splichalom, novinarjem, urednikom in višjim svetovalcem pri Evropski radiotelevizijski uniji Borisom Bergantom in novinarjem na portalu Pod črto, predavateljem in sovoditeljem podkastov na mreži Marsowci Lenartom Kučićem.

Ker se težkih kompromisov med vsaj 27-imi bolj ali manj različnimi interesi ne da sklepati na daljavo, prek videopovezav, so voditelji članic in institucij Evropske unije tokrat prvič po izbruhu pandemije pripotovali na zasedanje v Bruselj. O ambicioznem predlogu sklada za okrevanje in zahtevnem sedemletnem proračunskem okviru so se pogajali na ločenih in skupnih sestankih, sklepali so načelne in nenačelne koalicije, ponujali konstruktivne in sebične rešitve. Kakšen je končni izplen, kakšna so sporočila zasedanja in kaj čaka države, Evropejce in Unijo, predstavljamo, razčlenjujemo in kometiramo v tokratni oddaji.

Gostje:

- Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete,

- Marko Lovec s Fakultete za družbene vede,

- Zoran Stančič vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- Jure Vršnak z direktorata za evropske zadeve na Zunanjem ministrstvu.

Volitve v Severni Makedoniji so po pričakovanjih potrdile odnos političnih sil v državi. Prihodnja vlada bo verjetno odvisna od pogajanj z albanskimi političnimi strankami. Dogodki v Severni Makedoniji vse bolj dokazujejo, da teza oziroma pomen te države na Balkanu prekaša njeno velikost. O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.

Vse več žitnih polj je požetih, zato že lahko govorimo tudi o kakovosti in količini letošnje letine. Ta nikakor ne bo dosegla lanskoletne, kot kaže, pa to velja tudi za odkupne cene pšenice. Kakšnega in koliko domačega kruha bomo jedli in kako bomo v prihodnje sploh pridelovali hrano? Kako pomembna je samooskrba s hrano, smo imeli priložnost spoznati tudi letos, ko nas je k temu na nek način prisilil koronavirus. O žetvi, pa tudi o pridelavi hrane v luči klimatskih sprememb govorijo Franc Küčan, kmet in pogajalec za ceno, Branko Virag iz Panvite, direktor kmetijstva in prav tako član pogajalske skupine ter Niko Miholič iz ljutomerskega Panorganixa.

Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.