Studio ob 17.00

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja.

V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer bo potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, bodo naši gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

Spremembe štirih medijskih zakonov, o katerih smo razpravljali to poletje, so večinoma ocenjene kot nesprejemljive, neprimerne, celo škodljive in nevarne. Kako na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na pripombe in številne pozive k umiku slabo pripravljenih predlogov? Kaj v teh kriznih časih doživlja, potrebuje in pričakuje slovenski medijski svet?

O vsem tem voditeljica Tatjana Pirc in gostje:

- Ivan Oven, ki na ministrstvu za kulturo vodi direktorat za medije;

- Leo Oblak, ustanovitelj družbe Infonet, ki se v okviru Medijske zbornice pri GZS ukvarja s področjem zakonodaje;

- Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica medija Pod črto;

- novinarka STA Alenka Potočnik, podpredsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

Svoje mnenje o predlaganih posegih v medijske predstavita tudi

- dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinjo za medijske politike, nekdanja državna sekretarko na ministrstvu za kulturo, in

- Urban Korenjak, predsednik združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici.

Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti vendarle izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisk kulturnih prireditev? O vsem tem voditelj Urban Tarman z gosti v studiu.

Gostje:

- zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,

- Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,

- Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije

- Damjan Damjanović z Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.

Dva tedna po androidni je aplikacija Ostani zdrav od torka na voljo še za uporabnike applovih naprav in sistema iOS. A po sedanjih podatkih jo je na svoje telefone naložilo le nekaj več kot 50 tisoč uporabnikov, torej približno 2 in pol odstotka prebivalcev Slovenije. Zagotovo premalo, da bi dosegli cilje, ki si jih želijo odgovorni. Bo torej aplikacija dosegla svoj namen in pomagala infektologom v napovedanem drugem valu okužb, ali pa bo že jutri, tudi zaradi dilem v zvezi z zakonitostjo in prostovoljnostjo uporabe, odšla v pozabo. O vsem tem voditelj Robert Škrjanc in gosti:

- Boštjan Koritnik, minister za javno upravo

- dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki,

- Aleš Špetič, nejdanji glasnik digitalnih tehnologij.

Koliko si javni medijski servisi lahko pridobijo zaupanje javnosti, je odvisno tudi od mehanizmov za njihovo finančno in politično neodvisno delovanje. Te v veliki meri uokvirja zakonodaja. Tik pred koncem javne razprave o spremembah medijske zakonodaje pri nas predstavljamo primere delovanja javnih RTV-servisov v sosednjih državah. Kako to, da na Hrvaškem poslanstvo verodostojnega informiranja vse bolj prevzemajo komercialni mediji? Kaj prinaša sprememba zakonodaje o avstrijski radio-televiziji? Za kaj je prikrajšana javnost, če se sprememb loteva po madžarskem modelu, in v kakšnih razmerah nastaja program v Italiji? Kako imuna na politiko je srbska medijska scena in v čem je nemški javni servis preostalim lahko za zgled? Z dopisniki RTV Slovenija v sodelovanju z našo televizijo in voditeljem Luko Robido.

Na prvi šolski dan bomo s pravnico in mediatorko Nino Ano Jäger ter psihologom in predsednikom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijanom Muskom Lešnikom govorili o pouku in odnosih v šoli v obdobju koronavirusa. Potrebnega bo veliko prilagajanja in potrpežljivosti. Z dopisniki bomo izmerili utrip na nekaterih šolah, poudarili pomen naložb v infrastrukturo, vlogo vaških šol za življenje kraja in posebne izzive šol v nekaterih mestnih okoljih. O vsem tem z voditeljico Natašo Lang, dopisniki in gosti.

Letošnji Blejski strateški forum bo, kot kaže, prizorišče enega od najmočnejših političnih srečanj, kar smo jih kdaj pripravili v Sloveniji. Vsaj sedem gostujočih držav bo zastopanih na najvišji ravni. Rdeča nit bodo med drugim varnostna vprašanja, ki od hladne vojne naprej še niso bila tako neposredno povezana z našim vsakodnevnim življenjem. Ali je Evropska unija sposobna skupaj odgovoriti nanja ter enakomerno porazdeliti breme in odgovornost? Ali pa smo priča nastajanju novih zavezništev? O vsem tem Marjan Vešligaj s sogovorniki v Studiu ob 17ih neposredno z Bleda.

Mediji so v trenutni situaciji v svetu pogosto edini stik s športom. Ker gledalcev ni na prizoriščih, se spreminjajo odnosi med mediji, organizatorji in športnimi zvezami. V oddaji razgrinjamo, kdo je pri tem najbolj izpostavljen in na kakšen način medijske hiše pridobijo pravico do poročanja s športnih dogodkov. Kaj medijske pravice prinesejo organizatorjem tekmovanj in kako se jim morajo prilagajati športniki in športne zveze? Kako šport in mediji sobivajo v večjih, ekonomsko bogatejših državah in kako v Sloveniji? Kakšna je pri vsem tem vloga in kakšne so pravice javnih medijev? Kakšen potencial ima slovenski medijski in športni prostor?

Odgovore na vsa ta vprašanja išče voditelj Boštjan Reberšak z gosti:

- Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije,

- Gregor Peternel, odgovorni urednik športnega programa Televizije Slovenija,

- Tomaž Šušteršič, generalni sekretar največjih tekmovanj v Planici,

- Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus.

V svetu vsako leto zavržemo 92 milijonov ton oblačil, proizvodnja novih pa skokovito narašča. Ob tem je tekstilna industrija odgovorna za petino onesnažene vode na svetu in desetino toplogrednih izpustov. Kako to spremeniti, da bo tudi tekstilna in oblačilna panoga bolj trajnostno naravnana? Enega od odgovorov ponuja evropski projekt o recikliranju tekstila, pri katerem je ključno slovensko znanje in v okviru katerega so v Mariboru postavili prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu.

O teh in drugih rešitvah se je Nina Slaček v pomladni Intelekti pogovarjala s tehniško vodjo projekta, Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Katjo Simončič z Inštituta za kriminologijo in vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe Živo Lopatič.

Trg z zelenjavo pri nas je eden od najbolj neurejenih. So krivi pridelovalci s slabo organiziranostjo ali zakonodaja, ki omogoča nepreglednost? Slovenski tržni pridelovalci poročajo, da nimajo kam prodati zelenjave, na trgovskih policah pa je - razen na vrhuncu sezone - več uvoženih kot doma pridelanih vrtnin. Država spodbuja postavitve novih rastlinjakov, s katerimi bi povečali stabilnost oskrbe z zelenjavo. Nekateri trgovci in dobavitelji že sklepajo pogodbe, ki so temelj načrtovane zelenjadarske proizvodnje. Ob koncu glavne sezone prodaje sveže zelenjave Jernejka Drolec s predstavniki zelenjavne verige ocenjuje, kakšna je bila ta sezona in kako se pripraviti na prihodnjo.

Gostje:

- Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo,

- Patricija Pirnat, predsednica zelenjavne verige SLO;

- Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze SLO;

- Tina Bibič, direktorica svežega programa (sadje, zelenjava) v Mercatorju.

- Branko Majerič, tržni pridelovalec zelenjave iz Moškanjcev na Ptujskem polju, član odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici.