Studio ob 17.00

Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverja Nina Slaček z gosti.

Gosti:

- dr. Tomaž Rodič, satelit NemoHD

- dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat

- dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs

- Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).

Bodo trgovine po 17-ih letih od referenduma, na katerem so se volivke in volivci izrekli za njihovo zaprtje ob nedeljah, na ta dan naposled zaprle svoja vrata? Zaposleni v trgovini si tega želijo, trgovci pa temu odločno nasprotujejo. V katero smer se bo v nadaljevanju parlamentarnega postopka in ob dosedanji odsotnosti dogovora med sindikati in delodajalci o nedeljskem zaprtju trgovin nagnila politika? Katere trgovine bi kljub nedeljski prepovedi obratovanja lahko bile odprte? Ali je predlog zakona, ki bi vseboval tudi ''nedeljske izjeme'' res obsojen na to, da bi padel na ustavnem sodišču? Stališča o teh in drugih vprašanjih soočamo v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj in gosti v studiu.

Gostje:

- Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije

- Barbara Marolt, trgovka

- Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije

- Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria

Izjave predstavnikov pravne stroke, Rimokatoliške cerkve, Obrtne zbornice in kupcev.

Država je do konca meseca podaljšala ukrepe za pomoč gospodarstvu. Nekateri delodajalci pa vsakič znova zlorabljajo sistem. Delavce, čeprav so uradno na čakanju na delo doma, silijo k prihodu na delovno mesto, sicer sledi izguba zaposlitve. Med kršitvami so še: neizplačilo kriznega dodatka, siljenje v podpisovanje nezakonitih pogodb in izgovori, da letos ni treba izplačati regresa. Kaj bi lahko storili, da bi preprečili takšne zlorabe? O tem Urška Valjavec z gosti Studia ob 17ih.

Gosti:

- Mateja Ribič, državna sekretarka z ministrstva za delo,

- Jadranko Grlić, glavni delovni inšpektor,

- Goran Lukič iz Delavska svetovalnice,

- Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskra Mehanizmov.

Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.

Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.

Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.

O tem voditelj Urban Tarman in gosti:

- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,

- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,

- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si

Slovensko gospodarstvo, tako rekoč zamrznjeno v obdobju epidemije, se zelo počasi oživlja. Kaj storiti, da bo vnovičen zagon gospodarske dejavnosti hitrejši, kako izkoristiti milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz Evropske unije za nujne naložbe in katere ukrepe bo treba pred jesenjo še sprejeti? O vsem tem Urška Jereb in gosti v tokratnem Studiu ob sedemnajstih:

- Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije,

- Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član vladne svetovalne skupine,

- Sergej Simoniti, predsednik uprave zavarovalnice Coface PKZ,

- Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja v Generali Investments.

Razmere v sodobni družbi so zaradi kriz, ki si sledijo druga za drugo, vse bolj kompleksne. To se zrcali tudi v razpravah v medijih, v državnem zboru, na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih. Izrečeno in zapisano je vse bolj nestrpno do nekaterih skupin ljudi, žaljivo, pogosto javno spodbujajo k zaničevanju ali celo pozivajo k nasilju. Razprave so preplavljene s sovražnim govorom in žalitvami, meja dostojnosti je velikokrat prekoračena. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako je s preganjanjem in kaznovanjem sovražnega govora pri nas? Proti komu je najpogosteje uperjen sovražni govor? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Gostje:

- vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu vrhovni državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc,

- zagovornik načela enakosti Miha Lobnik,

- izredni profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević,

- sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.

Vsak dan je lahko dan za branje poezije, ogled filma, obisk likovne razstave, poslušanje koncerta ali za pogovor o kulturi, še zlasti pa to velja za praznik. Na dan Primoža Trubarja se o njem, ohranjanju zgodovinskega spomina, pomenu kulture v sodobni družbi, njenem položaju v tednih epidemije in jutri, o sovražnem govoru in potezah ministrstva za kulturo voditelj Marko Golja pogovarja z gosti v studiu.

Gostje:

– jezikoslovec Kozma Ahačič,

– državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc,

– avtor, režiser in performer Jure Novak

– pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer.

Kakšna bo usoda obvoznice mimo Škofljice, pa tudi mimo Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja; ali bo ob prenovi kočevske železnice tudi Grosuplje vendarle dobilo novo železniško postajo; ali je hitra cestna povezava od Ljubljane do Kolpe le pobožna želja ali celo utopija; bi lahko ceste in železnico na tej osi povezali s hrvaškimi in tako spodbudili tudi čezmejni promet na območju?

O teh in drugih vprašanjih o razvojni osi 3A voditelj Marko Škrlj in gostje v studiu:

– Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

– Peter Verlič, župan občine Grosuplje,

– Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje,

– Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo.

Napoved: Danes mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, enega izmed mirovnih dokumentov, ki so postali temelj ureditve sveta po prvi svetovni vojni. V nekaterih državah, na primer Romuniji, je to državni praznik, drugod, na Madžarskem, dan spomina na storjeno krivico. S Trianonsko pogodbo so določili tudi mejo med Madžarsko in Slovenijo, takrat delom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem iz studia v Lendavi Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:

– Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota,

– László Göncz, zgodovinar na Inštitutu za narodnostna vprašanja, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru,

– Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru,

– Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.

Združene države Amerike se ves čas spopadajo z rasizmom in s predsodki do Afroameričanov, ki predstavljajo 13 odstotkov ameriške družbe, ter s problemi zaradi zapostavljenih urbanih skupnosti. Vendar takšne jeze in nasilja, kot sta izbruhnila po uboju temnopoltega moškega Georgea Floyda, ne pomnijo od atentata na Martina Luthra Kinga. Protestniki pod geslom »Ne morem dihati« zahtevajo sistemske in strukturne spremembe v ameriški družbi. Pa se bodo te zgodile tudi v glavah? Več v Studiu ob 17h s Sandro Krišelj.

Gostje:

- Bogomil Ferfila, profesor na Fakulteti za družbene vede,

- Erika Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka in prevajalka,

- Andrej Brstovšek, novinar Dnevnika, nekdanji dopisnik iz ZDA.