Studio ob 17.00

Večina domov za starejše še vedno ne sprejema novih oskrbovancev, saj so navodila za vzpostavitev varnih con zaradi koronavirusa precej neživljenjska. Približno 800 postelj tako ostaja nezasedenih, kar povzroča finančni izpad na eni strani, na drugi pa otežuje reševanje hudih stisk – na prostor v domu namreč čaka približno 12 tisoč ljudi. Kaj bo vendarle vlada spremenila glede oskrbe starejših, potem ko je epidemija dokončno razkrila vse slabosti, kot so pomanjkanje kadrov ter prostorske in finančne težave? O tem v Studiu ob 17-ih z Alenko Terlep in gosti.

Gosti:

- Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,

- Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost

- Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Meje se le počasi odpirajo, a vendar je jasno, da bo letošnje poletje drugačno od prejšnjih. Pozivi domačinov k preživljanju počitnic na domačih tleh so že znani, kot tudi, da slovenski gost ne bo rešil domačega turizma, lahko pa pomaga blažiti posledice koronakrize. Eden od načinov je – kot predvideva vlada – z vavčerji, ki jih bodo lahko državljani Slovenije vnovčili v domačih nastanitvenih kapacitetah. A za privabljanje bo potrebno še kaj drugega. Kako dobro poznamo slovenskega gosta, glede na to da tri četrtine turistov predstavljajo tuji turisti? Kako jih naslavljati? Bodo pripravljeni doma trošiti več? Z voditeljico Tino Lamovšek in gosti:

- Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma podjetja Goodplace

- Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč

- Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Slovenija Outdoor

- Zenel Batagelj, partner v podjetju Valicon in član strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije.

Goriška regija je ob epidemiji bolj prizadeta kot druge regije v državi, so prepričani gospodarstveniki in lokalne skupnosti. Območje tik ob italijanski meji je na vseh področjih povezano s sosednjo državo. Zaradi zaprte meje je ta trg skoraj popolnoma zamrl. Kriza se je zaradi razmer v Italiji na Goriškem začela že prej kot v drugih slovenskih regijah in bo trajala dlje, saj so številna podjetja in podjetniki odvisni od italijanskega trga in kupcev. Med najbolj žgočimi problemi je zaprtje Hitovih in drugih igralnic. Dokler je zaprta meja z Italijo, od koder prihaja večina gostov, jih ni smiselno odpirati. Kar 1600 od skupno 1700 zaposlenih zato ostaja na čakanju. Izpad dohodka je velik in bo močno vplival tudi na prilive v proračune občin, ki so upravičene do koncesijske dajatve. Število registriranih brezposelnih in tistih na čakanju se je na Goriškem v zadnjih dveh mesecih občutno povečalo. Na drugi strani pa se je zmanjšalo povpraševanje delodajalcev. Razmere v regiji pristojni ocenjujejo kot skrb vzbujajoče, zato so tudi strnili vrste in iščejo rešitve. Hkrati menijo, da bi pri tem morala posebno situacijo sprejeti tudi vlada in priskočiti na pomoč.

O tem, kako bi se Goriška lahko izvila iz primeža krize, Ingrid Kašca Bucik in sogovorniki v novogoriškem studiu Radia Koper:

- Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica,

- Nevenka Vovk Rožič, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice,

- Tomaž Repinc, predsednik uprave Hit,

- Marino Furlan, direktor podjetja Intra Lighting in pobudnik iniciative Rešimo Goriško.

Kako bodo Evropska unija in države članice podprle okrevanje gospodarstev po enem od najhujših šokov v zgodovini, pandemiji covida-19? Od tega bo odvisno, kako bo povezava izšla iz krize in kakšno Unijo bomo imeli v prihodnje. Znana sta načrt za vzpostavitev sklada za okrevanje in nov predlog večletnega evropskega proračuna; kakšen pa je odziv članic in kako bomo financirali ukrepe? O tem v Studiu ob 17h voditeljica Sandra Krišelj z gosti.

Gostje:

- Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- profesor Vasja Rant, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

- Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja Ministrstva za zunanje zadeve.

Vlada napoveduje, da bo gospodarstvo skušala oživiti z zagonom naložb - tudi v energetiki, kjer naj bi med drugim pospešila dolgo mirujoče načrte za izgradnjo savske verige elektrarn - in z drugimi projekti. Prej ali slej bomo potrebovali tudi jasno odločitev o tem, kako do elektrike po izteku življenjske dobe Teša in Neka. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da se s poenostavitvijo postopkov jemlje glas javnosti oziroma zagovornikom okolja. Pristojni odgovarjajo, da je treba med interesi gospodarstva in narave najti kompromis. A kaj, če ti sploh niso v takem nasprotju, kot se zdi? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z Erno Strniša.

Gostje:

- Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor,

- Vekoslav Korošec, direktor združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in nekdanji direktor Elesa,

- Jernej Stritih, direktor svetovalnega podjetja s področja varstva okolja, nekdanji predsednik uprave Umanotere in nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih odprta pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečenik, zdaj znova iščejo možnosti za drugačno rešitev. Velik del stroke je prepričan, da projekt Bežigrajski športni park ne prinaša prenove, ampak uničenje stadiona, na ministrstvu za kulturo pa preučujejo vse možnosti, da bi ga obnovili, ne pa zgradili na novo. Ali je po vseh teh letih še mogoč dialog in kakšne so sploh alternative? Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom, podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Organizacija Europa Nostra je tudi to - tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom - uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi leta 2020. O tem voditelj Aleksander Čobec in gosti:

- Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka Ministrstva za kulturo,

- Jelka Pirkovič, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo,

- Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park,

- profesor Janez Koželj, arhitekt in ljubljanski podžupan,

- profesor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar,

- Karmen Stariha, predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki.

Ob drugi obletnici uvedbe evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov se med drugim sprašujemo, zakaj Slovenija kot edina članica Unije še do danes ni sprejela novega zakona za to področje, s kakšnimi izzivi se pri varstvu osebnih podatkov soočajo v javnem in zasebnem sektorju, katere so najpogostejše kršitve na področju varstva osebnih podatkov in kaj prinaša novi predlog evropske uredbe o e-zasebnosti. O tem voditeljica Simeona Rogelj, dopisnik iz Bruslja Igor Jurič in gostje:

- nekdanja informacijska pooblaščenka, pravnica Nataša Pirc Musar,

- namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič,

- pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov v UKC Ljubljana Marko Zebec Koren.

Obdobje po epidemiji bo težko tudi za panoge pridelave hrane. So protikoronski ukrepi učinkoviti? Bodo omilili težave s prodajo živine za meso, presežki mleka, vina, lesa? Solate je nenadoma preveč in jo bodo podorali. Zakaj vsa ta hrana ne pride do kupcev na domačem trgu? Bi lahko kriza povečala našo prehransko varnost? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti:

- Jože Podgoršek, državni sekretar iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

- Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij;

- Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in

- Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Težko pričakovani tretji sveženj za pomoč prizadetemu gospodarstvu, vreden milijardo evrov, je pripravljen. Bo državna pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa dovolj, da slovenska podjetja ne le preživijo, ampak čim prej začnejo spet rasti? Zakaj vlada ni prisluhnila avtomobilski industriji in ji - tako kot turizmu - omogočila podaljšanja subvencij za čakanje na delo? Kako bo to vplivalo na vse višjo stopnjo brezposelnosti? Vprašanj je več kot odgovorov, na ključna bomo skušali odgovoriti v tokratni oddaji z voditeljico Urško Jereb in gosti:

- Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo,

- Radovan Bolko, predsednik uprave koncerna Kolektor,

- Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon,

- Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Na Koroškem, kjer letos praznujejo 400-letnico železarstva, izdelujejo nerjavna jekla za sekundarne ovoje jedrskih reaktorjev v Rusiji. Ne le slovenski jeklarski izdelki, metalurški na sploh so prisotni domala po vsem svetu. Hkrati je panoga tudi v času po epidemiji novega korona virusa, ki je zaostril razmere tudi v tem delu gospodarstva, pred okoljskimi izzivi. Ta podjetja namreč ostajajo največji porabniki električne energije, kar pomeni, da naš čaka temeljita preobrazba vse proizvodnje, če bomo želeli, da obstane. Smo na prelomnici, so povedali tudi gostje v tokratnem Studiu ob 17-ih.

- dr. Primož Mrvar predstojnik oddelka za materiale in metalurgijo na ljubljanski Naravoslovno tehniški fakulteti,

- dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije,

- Antonija Božič Cerar, vodja službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Z izjavami sogovornikov iz podjetij Slovenska industrija jekla, Talum in Impol.