Studio ob 17.00

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ugotavljamo, da zdaj očitno ni več vprašanje, ali bomo v ustavo zapisali nov člen o slovenskem znakovnem jeziku, ampak kdaj in kako bomo to storili. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je predlagala nov člen 65a, s katerim bi ga priznali kot avtohton jezik. Kako uspešna so ta prizadevanja, kaj bi gluhi pridobili s tem in kako je potekalo raziskovanje slovenskega znakovnega jezika, ki je prineslo tudi prvo priročno videoslovnico z vsemi zakonitostmi tega jezika, Petra Medved in gosti:

- vodja službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Marko Jenšterle,

- sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart,

- idejni vodja projekta Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika jezikoslovec doktor Matic Pavlič

- gluha novinarka na Spletni televiziji ter napovedovalka v oddaji Prisluhnimo tišini Valerija Škof. Njen govor in celotno oddajo tolmači tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak.

Ukrep centralne banke, s katerim se zaostrujejo pogoji za potrošniška posojila, je razburil posojilojemalce, ki so ostali pod mejo za možno zadolžitev, pa tudi del gospodarstva in politike. Prepričani so, da bo ta omejitev v obdobju gospodarskega ohlajanja le še bolj zmanjšala porabo. Na drugi strani Banka Slovenije vztraja, da je več kot 20-odstotna rast potrošniških posojil nevzdržna, roki nad 10 let pa najdaljši v vseh državah Evropske unije. O tem Urška Jereb z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih!

Kje je slovenska politika po ločitvi vladne koalicije in Levice? Se bo vsaj koalicija brez težavnih usklajevanj v prihodnje premaknila iz vsebinskega vakuuma in se začela lotevati strukturnih posegov ter od kod izvira na novo obujeno strašenje, da bo vodenje vlade prevzel Janez Janša? Odgovori na ta in številna druga vprašanja s Tomažem Celestino in sogovornikoma, političnima analitikoma Janezom Markešem in Andražem Zorkom.

Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem v Studiu ob 17-ih Lucija Dimnik Rikič. Njeni gosti bodo:

- državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin,

- strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne,

- predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in

- predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler.

30 let mineva od padca Berlinskega zidu. Bil je simbol razdeljenosti Nemčije na dve državi in Evrope na dva bloka, njegova zrušitev pa je simbol tektonskih političnih in drugih sprememb v Evropi. Privedla je do zloma vzhodnonemškega in drugih komunističnih režimov ter združitve obeh Nemčij. V Studiu ob 17-ih se bomo spomnili takratnih razmer in dogodkov ter pogledali, ali so se uresničile tedanje sanje Nemcev in drugih Evropejcev o lepši prihodnosti.

Gostje:

- strokovnjakinja za novejšo nemško zgodovino Polona Balantič

- profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler

- nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht

Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev in lažnih novic. Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o drugače mislečih. Prepoznavanje resnice je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano deepfake tehnologijo, gremo še korak naprej. Ta utegne nevarno vplivati na demokracije po vsem svetu. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila in kje vse se uporablja? O tem v Studiu ob 17.00 z Urško Henigman in sogovorniki.

Nepremičninski trg je še vedno pregret, le v Ljubljani se kaže cenovna stagnacija, zato se pojavljajo ugibanja, ali so cene v prestolnici dosegle vrh, pa tudi, zakaj je kvadratni meter novega stanovanja še vedno dražji od treh tisočakov. Banka Slovenije je pritisnila ročno zavoro na kreditiranje. Bo to pripomoglo k nižjim cenam stanovanj na trgu? Država medtem računa na graditev deset tisoč najemniških stanovanj v sedmih letih. So njeni načrti uresničljivi? Ta vprašanja in predloge iz stanovanjskega zakona bodo z voditeljico Majo Derčar komentirali gostje v studiu:

Franci Gerbec, pravnik in nepremičninski strokovnjak, podjetje Profundis

Dušan Jeraj, direktor in partner v podjetju Taxgroup svetovalne rešitve

Zoran Madon, direktor in solastnik družbe Metropola IN

Tretjino kupcev mesa in mesnih izdelkov zanima samo nizka cena. Tako se na našem trgu in krožnikih znajde še marsikaj drugega kot opevani domači izdelki visoke kakovosti. To prikrito resnico razkrijejo šele mesne afere. Zelo pogost je umik ali odpoklic mesnih izdelkov šele potem, ko kupci že pojedo večino domnevno spornih izdelkov. V Studiu ob 17ih iščemo odgovore, kje je izigravanja predpisov najpogostejše, kako učinkovit je nadzor in obveščanje javnosti o tveganih živilih na trgu in kakšna je odgovornost nosilcev dejavnosti.

Mineva 10 let, odkar sta tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor slovesno podpisala arbitražni sporazum, ki naj bi dokončno rešil mejni spor in tudi končal slovensko blokado hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo. Arbitražno sodišče je medtem razsodilo, toda Hrvaška ne priznava razsodbe, Slovenija pa znova grozi z blokado, tokrat hrvaškega vstopanja v schengensko območje. Smo spet na isti točki kot pred desetimi leti in kako naprej? O tem Špela Novak z dopisnik in gosti:

dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava

Tanja Starič, komentatorka in voditeljica Odmevov

Vojko Volk, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem

S projektom Vključujemo in aktiviramo je Javna agencija za knjigo omogočila nekaterim ranljivim skupinam sodelovanje v literarnih in likovnih delavnicah. V oddaji nastopajo udeleženci teh delavnic in mentorji, ki se strinjajo, da gre za dobro prakso, ki bi jo bilo smiselno nadaljevati. Toda evropsko financiranje projekta se je izteklo, zato avtor oddaje Marko Golja sprašuje tudi ministra za kulturo Zorana Pozniča, ali bo naredil kaj v tej smeri.