Studio ob 17.00

Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Gostje:

- dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem

- prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede

- Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba

Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko.

Gostje:

- državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto,

- predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok,

- direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar

- gradoslovec Igor Sapač.

Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti:

– predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič,

– direktor RTC Krvavec Janez Janša,

– državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar

– predstavnik ministrstva za infrastrukturo.

Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.

Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h:

- Minister za okolje in prostor Simon Zajc,

- Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete,

- Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac,

- Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden.

Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht.

Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje:

- rektor Igor Papič

- zgodovinar Aleš Gabrič

- sociolog Gorazd Kovačič

- dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič

Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti:

- generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor

- direktor Vinakras Marjan Colja

- predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak

Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti.

Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.

Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik.