Studio ob 17.00

Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti:

- ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom,

- predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc

- in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.

Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so:

- Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje

- Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo

- Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje

- Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn

- Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.

Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture.

Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.

Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij …

O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.

V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom.

Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.

Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek.

Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht.

Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.