Studio ob 17.00

Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer.

Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje.

Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče.

To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti:

- matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan

- državni sekretar na MOP Marko Maver

- direktor družbe Eles Aleksander Mervar

- okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani

Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep.

Gosti:

- član uprave DARS Vili Žavrlan

- dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani

- član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač

- direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar

Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.

Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje:

- dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete

- dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in

- državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade

Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo.

Gosti.

- dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu

- dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

- dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije.

Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Gostje:

- dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem

- prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede

- Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba