Studio ob 17.00

Predsednik vlade Marjan Šarec je dopoldne presenetil z odstopom in pozivom k predčasnim volitvam. Kako verjetno je, da komu drugemu uspe sestaviti vlado? Kdaj bi lahko bile volitve, če ne uspe nikomur? Kako Šarčev odstop komentirajo njegovi koalicijski partnerji in kako opozicija? Kaj to pomeni za nujne projekte države? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z našimi komentatorji, političnimi analitiki in ekonomisti. V studiu poleg voditelja Aleša Kocjana tudi politični analitik Andraž Zorko in ekonomist Sašo Polanec.

Začenja se javna razprava o posodobljeni in predvidoma končni različici nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Dokument, ki naj bi nas v prihodnjih desetletjih vodil k razogljičenju oziroma podnebni nevtralnosti, prinaša za nekatere preveč, za druge premalo ambiciozne cilje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bo treba za uresničitev pariškega podnebnega sporazuma še bolj potruditi. Predvsem pa bode v oči, da znova prelagamo odločitev o naložbah v energetiki, saj v njem ni ničesar o konkretnih projektih. O tem voditeljica Erna Strniša in gostje:

- Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo

- Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana

- Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, Umanotera

Gospodarski forum v Davosu, ki poteka v teh dneh, je tokrat jubilejni, petdeseti. Ustanovitelj Klaus Schwab si ga je zamislil kot prispevek k izboljšanju sveta. Kritiki pa pravijo, da je korporacijska elita, ki se srečuje tam, v resnici motor globalnih nepravičnosti; politiki, ki jih prepriča blišč Davosa, pa iz državnih proračunov poravnajo stroške, ki jih povzročijo korporacije, od socialnih korektivov, krpanja bančnih lukenj do sanacije posledic globalnega segrevanja. O tem voditeljica Rajka Pervanje in gostje.

Nujna medicinska pomoč z bazama na Brniku in v Mariboru pri nas deluje 17 let, še vedno pa nimamo namenskega helikopterja. Zdaj ta posredovanja v vidnem delu dneva opravlja slovenska vojska, ki pa ima tudi druge naloge. V brniški bazi so zdravniki lani odklonili najmanj 30 posredovanj, ker niso imeli s čim leteti. Zakaj še ni sistemskih izboljšav? Je medresorska komisija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, res neučinkovita? So v ozadju tudi komercialni interesi? Kdaj se bo država odločila za nakup novega helikopterja, s katerim se bo ob izurjenih strokovnih ekipah uvrstila v evropski prostor? O tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje bodo:

– Darko Čander, vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na Ministrstvu za zdravje,

– Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo,

– Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku,

– Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec.

Vlada namerava v sedmih letih ponuditi dodatnih deset tisoč javnih najemnih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad jih lahko v tem času zgradi približno tri tisoč. Tudi slaba banka se zdaj oglaša, češ da bi gradila najemna stanovanja, domove za starejše in oskrbovane enote, vendar koalicijski partnerji, razen Liste Marjana Šarca, ne kažejo navdušenja za to, da bi zaposleni v slabi banki dobili novo vlogo in nove, dobro plačane službe. Odprto ostaja, ali bo delovala poroštvena shema za nakup stanovanj in kaj se dogaja s stanovanjskim zakonom. Goste bo v Studiu ob sedemnajstih soočila Maja Derčar.

Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal.

Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki:

- filmska kritičarka Ana Jurc,

- prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede

- multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in

- urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.

Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki?

Preverja Blaž Mazi z gosti:

– dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko,

– doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko,

– Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve,

– Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,

– Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava).

Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti:

- ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom,

- predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc

- in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.

Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so:

- Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje

- Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo

- Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje

- Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn

- Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.