Studio ob 17.00

Po podelitvi oskarjev analiziramo nagrajene filme in ustvarjalce, ustavljamo se tudi pri tistih, ki jih je akademija letos izpustila. Oskarji so institucija, ki ima nad filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – toda kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Lotevamo se tudi drugih nagrad – od tistih, ki jih podeljuje evropska filmska akademija, do domačih vesen. O vsem tem voditeljica Tina Poglajen in gosta – filmska kritika Ana Jurc in Žiga Brdnik.

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji tik pred tradicionalno podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega praznika imajo besedo ti ustvarjalci, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo.

Najvišji priznanji, nagradi za življenjsko delo, prejemata fotograf Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije, ter koreograf in plesalec Milko Šparemblek, pri enaindevetdesetih letih najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih prejemajo filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, dramska igralka Nina Ivanišin, akordeoníst Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in oblikovalec Nejc Prah.

Kakšne so razmere v domovih za starejše? Zaposleni v domovih za starejše izgorevajo, premalo jih je, saj kadrovskih normativov niso posodobili že več kot desetletje. V tem času so se domovi spremenili v največje negovalne bolnišnice, kjer oskrbovanci potrebujejo več zdravstvene nege, toda dobijo je le do dvanajst minut na dan. So zato res celo lačni tisti, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju? Ali nekaterim res ne zagotovijo nege, ki jo plačujejo? O razmerah v teh domovih Alenka Terlep z gosti:

- Mojca Pršina, v. d. generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Milena Končina, podpredsednica združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma upokojencev Vrhnika,

- Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je letos prejel posebno nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih,

- Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.

Širjenje koronavirusa dobiva vse večje razsežnosti. Ne le za zdravje ljudi, vse bolj vpliva tudi na gospodarstvo, Kitajsko pa potiska v vse večjo mednarodno izolacijo. Kako močno bomo virus čutili v Sloveniji, kako vpliva na življenje in posel tako na Kitajskem kot drugod po svetu? Je odziv pristojnih ustrezen in ne nazadnje: kakšne bodo posledice najnovejše epidemije? O vsem tem z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti Studia ob sedemnajstih.

Blago in storitve bi bilo treba že pred petimi leti ustrezno zakonsko prilagoditi invalidom, do konca tega leta bodo morali biti zanje dostopni vsi avtobusni prevozi, do 2025 pa tudi prevozi v železniškem prometu in vsi objekti v javni rabi, tudi že zgrajeni. V oddaji z voditeljico Petro Medved opozarjamo na težave, s katerimi se senzorno in gibalno ovirani spopadajo pri dostopnosti prostora in prometa ter ocenjujemo, kaj je že narejenega na tem področju in kaj je treba še urediti.

Gostje:

- krajinska arhitektka iz Zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe,

- predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever,

- predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec,

- mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije in

- arhitekt Marko Tul iz Zveze paraplegikov Slovenije.

Združeno Kraljestvo in Evropska unija sta stopila v obdobje, v katerem bosta skušala doreči, kakšni bodo njuni odnosi v prihodnje. Pogajalci bodo prednost dali trgovinskim in gospodarskim odnosom. Časa ni veliko, neuspeh pogajalskih skupin pa bi v skrajni fazi še vedno lahko vodil v trdi brexit. V oddaji podrobno o spremembah, ki jih bomo občutili v vsakdanjem življenju, in o prihodnjih odnosih 27-erice z Otokom.

Luka Robida je v studio povabil Davida Brozino z ministrstva za zunanje zadeve, dr. Črta Kostevca z ekonomske fakultete ter dr. Majo Bučar s fakultete za družbene vede.

Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.

Kaj bo z bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo, kajti država (še vedno) ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.

Gostje:

- Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park

- arhitekta Janez Koželj in Andrej Hrausky

- Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo

- generalni konservator dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.

Je poklic kmeta ogrožen? Kakšna je prihodnost kmetijstva v prihodnjem finančnem in programskem obdobju, ko bo za ukrepe podpore in razvoja kmetijstva manj evropskega denarja, okoljske zahteve in podnebna tveganja pa bodo večji? Kakšna bo vloga družinskih kmetij in kakšno prihodnost ima živinoreja? O tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje:

– Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo,

– Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete,

– Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice in

– Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.