Studio ob 17.00

Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.

Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.

Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.

Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?

Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.

Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.

Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?

Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.