Studio ob 17.00

Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. Vernice in verniki Katoliške cerkve se na ta dan množično udeležujejo bogoslužij, še posebej v romarskih središčih povsod po svetu. Naša najpomembnejša so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Turnišče, Zaplaz. Osrednje slovensko Marijino svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. V oddaji o slovesni maši na Brezjah ter pogovora z rektorjem in gvardjanom brezjanskega svetišča dr. Robertom Bahčičem in župnikom v Frankolovem mag. Brankom Cestnikom.

Na pametnih napravah beremo knjige ter prebiramo novice, objave na različnih družbenih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako sta razširjenost in dostopnost besedil spremenili status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio- in videovsebin sploh še knjiga in kakšni procesi potekajo v naših možganih, ko beremo?

Slovensko gospodarstvo na zunaj deluje kot dobro naoljen stroj. Vendar se konkurenčnost in produktivnost naše države le stežka premikata navzgor po mednarodno primerljivih lestvicah, in to kljub izobraženim in kompetentnim zaposlenim. Resnica je namreč, da zaposleni niso ne zadovoljni in ne motivirani. Vodilni v podjetjih so jih dolgo časa zanemarjali. “Zaposleni so samoumevni.” Nič več. Ti časi so mimo. Človeški kapital v družbi znanja je najdragocenejša dobrina in Slovenci šele odkrivamo, kako jo gojiti in razvijati.

Kako velik problem je uživanje prepovedanih drog v Sloveniji? Se ga lotevamo na pravi način in kako uspešni smo? Dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena ter do kokaina se hitro povečuje. Slovenski mladostniki na primer po uporabi konoplje sodijo v sam vrh Evrope. V oddaji o tem kakšne so škodljive posledice in nevarnosti, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge.

Kako zakon o delovnih razmerjih določa koriščenje dopusta, ga lahko delavec izkoristi v več delih? Ga je mogoče izplačati? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? V oddaji o pravilih, ki določajo način izrabe dopusta.

Kako male gospodarske družbe skrbijo za zaposlene in kako gledajo na tiste, ki temu ne namenjajo pozornosti; pa tudi, ali se poslovno širijo, kaj pričakujejo od prihodnje vlade, so pripravljene na morebitno prihodnjo krizo in kako gledajo na menjave lastništev podjetij v Sloveniji.

Ste vedeli, da imajo v Podcerkvi v Loški dolini hostel, ki je doslej edini v Sloveniji v celoti prilagojen invalidom? Da je Križna jama pri Ložu, ki se razteza na območju treh občin, glede na biološko raznovrstnost četrta na svetu, saj v njej živi kar 50 različnih vrst jamskih živali? Ste že kdaj obiskali notranjski Portorož, kot nekateri imenujejo domiselno urejeno Bloško jezero? Bi radi izvedeli, kaj vse se dogaja na Cerkniškem jezeru in ob njem; koga poiskati, če bi radi opazovali medveda v njegovem naravnem okolju? Notranjska privablja obiskovalce, toda turizem je potrebno tu razvijati s posebnim občutkom, ne da bi povzročali škodo izjemnemu kraškemu okolju.

V Sloveniji naj bi živelo že malo manj kot 1000 medvedov in okrog 70 volkov v 14 tropih. V letu dni naj bi iz narave odvzeli 200 medvedov in 11 volkov. S predlaganim številom pa niso zadovoljni ne kmetje in ne zagovorniki narave. Prvi bi najraje videli, da bi jih sploh ne bi bilo, drugi pa se zavzemajo za prepoved odlova. Kako najti ravnotežje?

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.

Na odlagališčih po Sloveniji še vedno rastejo kupi odpadne embalaže, ki jih za to zadolžene družbe nočejo prevzeti, saj se jim to preprosto ne izplača. Ravnanje z odpadki je poslovna panoga kot vsaka druga, interes za predelovanje odpadne embalaže pa je odvisen od razmer na trgu. O tem, ali je tak sistem še vzdržen, kako ga izboljšati in ne nazadnje tudi o tem, kako doseči, da bi pri nas proizvedli več kakovostne plastike.