Studio ob 17.00

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru;

dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;

Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani;

Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Korupcija je stara toliko kot človeštvo. Pri nas po nekaterih podatkih zaradi nje vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. Državni zbor bo v sredo sprejel novo resolucijo o preprečevanju korupcije, na katero smo čakali 20 let. O tem, kako hud problem je korupcija v Sloveniji, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Andreja Katič, ministrica za pravosodje;

dr. Robert Šumi, predsednik komisije za preprečevanje korupcije;

Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije

Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency Internacional Slovenija.

Avtorica Jolanda Lebar.

V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje;

dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije

Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije;

Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani;

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani;

dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik.

Avtorica Sandra Krišelj.

Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;

Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina;

Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj;

dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo?

Gostje:

dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU;

dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede;

Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda;

Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji.

Gostje:

dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj;

dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo;

dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti.

Gostje bodo:

dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana;

dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ;

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite;

dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.