Studio ob 17.00

Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku;

Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki;

Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;

Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke;

Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.

V Ukrajini se začenja četrto leto vojne, pogovori o končanju agresije nanjo pa so v prvem mesecu delovanja nove ameriške administracije zašli na povsem novo pot; vtis je, da napadalka Rusija in Združene države želijo doseči mir brez Ukrajine in Evrope. Evropska unija se zato pospešeno oborožuje; Slovenija ima veliko težav s korupcijo, ki je prodrla praktično v vse pore družbe. O teh in drugih temah v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist;

dr. Klemen Grošelj, obramboslovec;

Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve;

Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem?

Gostje:

dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana;

Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje;

Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije;

Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,

Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel,

dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev;

Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji;

Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji;

Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike.

Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

Poleg šokantnega načrta za Gazo in za številne kapitulacijskega predloga za končanje vojne v Ukrajini je eden od ključnih prijemov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za razgradnjo dozdajšnje svetovne ureditve tudi napoved carinske vojne. V Tedenskem aktualnem mozaiku prav tako komentiramo domače dogodke. Novelo temeljnega šolskega zakona, ki prinaša več sredstev za šolstvo, nov postopek imenovanja ravnateljev in možnosti dodatnega plačila učiteljev, novo zakonodajo na področju varstva živali, pa tudi pripravo na uvedbo dolgotrajne oskrbe v praksi.

Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih.

Gostje:

minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj;

ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič;

direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar;

glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije;

dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru;

dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart;

Danilo Meolic, kmetovalec;

Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.