Studio ob 17.00

Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;

Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.

Komentiramo dogodke tedna doma in po svetu. Družinske zdravnike in pediatre razburja prenova obračuna njihovega dela, število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika pa se kljub vsem naporom odgovornih za zdravstveni sistem ne zmanjšuje. Že peta zaporedna mednarodna raziskava o znanju naših osnovnošolcev je razgrnila, da naši otroci vedo vse manj. Doma so odmevali še zaslišanja premiera Roberta Goloba in prič pred protikorupcijsko komisijo ter Prešernovi nagrajenci. Od dogodkov v tujini pa bomo osvetlili prve poteze nove Evropske komisije in zaostrene razmere v Gruziji.

Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje;

Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo;

dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo;

Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.

V Bruslju poteka zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, prvič ob predsedovanju novega generalnega sekretarja Marka Rutteja. Do zdaj smo o severnoatlatski zvezi običajno poročali kot o birokratskem sistemu, redkeje kot o vojaški sili. Najnovešja doganja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu pa narekujejo, da na zvezo Nato gledamo predvsem z vojaško-obrambnega vidika. Kako bodo v prihodnje ravnale Združene države Amerike? Bodo ob morebitni vojni varovale predvsem svoje ali severnoatlantske interese? Kako naj svoj obrambni sistem razvija Slovenija, kot del sistema Nata ali predvsem za varovanje svojih nacionalnih interesov? O tem in še čem v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:

dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani;

dr. Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, obramboslovec;

Dobran Božič, generalmajor in vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo.

Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih.

Gostje:

dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;

dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak;

dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti;

Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih.

Gostje:

Jože Hren, Ministrstvo za zdravje;

Borut Bah, društvo Stigma;

Hana Košan, Kralji ulice;

Tanja Hodnik, MOL.

Tudi v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku osvetljujemo dogodke v iztekajočem se tednu. Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom še vedno traja, kljub posameznim kršitvam; nova sestava Evropske komisije je končno dobila zeleno luč parlamenta. Doma odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je vsem ženskam omogočilo dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo; opozicijska SDS stopnjuje pritiske na sodstvo; na političnem parketu je vse bolj vroče, odmeva tudi vsebina predloga zakona o TEŠu. V Ljubljani se končuje Slovenski knjižni sejem. O vsem tem in drugih dogodkih tedna po izboru voditelja Blaža Ermenca v TAM-u.

Slovenski žičničarji si želijo boljšo zimsko sezono od prejšnje. Po obsežnih 80-milijonskih naložbah v infrastrukturo in ponudbo gorskih centrov si smučišča, tudi srednje velika in manjša, želijo sistemske pomoči države. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi za vzdrževanje žičnic to sezono namenilo nekaj več kot 3 milijone evrov. Negotovost upravljalcev je povečalo spremenjeno obračunavanje omrežnin, ki bo vplivalo na poslovanje. Smučišče na Starem vrhu sta občini lastnici začasno zaprli, reševanje Kanina je obstalo, težave imajo tudi manjša smučišča. Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Janez Janša, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor RTC Krvavec

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo

Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo?

Gostje:

Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane;

Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta;

Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka;

dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino;

Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:

Ajda Cafun, Umanotera;

dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem;

Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.