Studio ob 17.00

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti:

državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan

predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič

članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak

strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile:

Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse)

Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij

Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;

dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;

Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;

Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija;

Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik;

Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo:

- dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:;

- Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT;

- Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije;

- Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec

Gre za reprizo oddaje.

Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gosta:

Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022);

Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem.

Gostje:

Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije;

dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;

dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Slovenska glasba in njeni ustvarjalci so zanimivi tudi za tuje trge. Kar je v preteklosti uspelo Ansamblu bratov Avsenik in skupini Laibach, kar danes na primer uspeva skupinama freekind. in Joker Out, bi lahko kmalu uspelo tudi drugim, najti je treba le pravi recept za dobro glasbo in dobiti ustrezno podporo. Izvažanje slovenske glasbe doslej ni bilo sistemsko urejeno, spremembe pa se obetajo v prihodnjem letu, ko bo s podporo ministrstva za kulturo zaživela slovenska glasbenoizvozna pisarna. Zakaj jo potrebujemo, komu in kako naj bi pomagala ter kako doseči, da prava glasba pride v prava ušesa v bližnjih in daljnih kotičkih sveta?

Gostje bodo:

Primož Kristan, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC;

Andraž Kajzer, umetniški direktor in vodja festivala MENT;

Maša Pavokovič, glasbena menedžerka in predstavnica za odnose z javnostmi;

Rok Košir, glasbeni agent in direktor glasbene agencije Most.