Studio ob 17.00

Komentiramo enega izmed vrhuncev zunanje politike Slovenije, ko je v okviru zasedanja Generalne skupščine ZN-a izpeljala nekaj odmevnih dogodkov ta teden. Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljuje napade na predstavnike Hezbolaha v Libanonu. Pri domačem političnem dogajanju osvetljujemo odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, dogovor o zvišanju plač javnim uslužbencem ter na vladi sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti. Ob vsem tem pa se podnebna kriza še zaostruje, a medtem ko velika večina prebivalstva močno občuti njene posledice, privilegirana manjšina še naprej kopiči svoje bogastvo in močno prispeva k podnebnemu zlomu.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode;

prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti:

Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna;

dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije.

Avtorica Sabrina Mulec.

Po enem letu vojne v Gazi se na Bližnjem vzhodu napoveduje nova, tokrat med Izraelom in skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah. To bi bil še en korak k obsežnejšemu regionalnemu konfliktu, v katerega bi lahko posegli tudi Iran in Združene države Amerike. Izrael trdi, da je napade na cilje v Libanonu začel z željo zavarovati domove Izraelcev na severu države, ki so zaradi groženj raket Hezbolaha že leto dni zdoma. V beg pa so se zaradi izraelskih napadov zdaj trumoma podali prebivalci južnega Libanona. O novem zaostrovanju na Bližnjem vzhodu in posledicah, ki jih lahko prinese odprtje nove fronte, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL;

Tina Vodnik, Ministrstvo za zunanje zadeve;

dr. Renato Podbersič, zgodovinar;

Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Prenova sistema omrežnin je pred vrati. Novembra bodo odjemalci dobili položnice za električno energijo po novem, saj se sistem začne uporabljati z oktobrom. Pristojni pravijo, da povprečno gospodinjstvo ne bo oškodovano; tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa lahko prilagodijo porabo. Po drugi strani bodo bistveno bolj obremenjeni večji industrijski porabniki. Kdo in v katerem primeru bo torej plačeval več, kakšne so podrobnosti novih tarif in kaj si od več pobranih omrežnin lahko obetamo za izboljšanje omrežja? O tem v Studiu ob 17.00.

Gostje:

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo;

Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska in predsednik GIZ elektrodistributerjev;

Andreja Čerče, Služba za okolje, podnebje in energijo, Gospodarska zbornica Slovenije.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda;

Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj;

Mitja Herga, vinogradnik;

Maksimiljan Jarc, vinogradnik;

Petra Leber, vinogradnica;

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kandidatka za članico Evropske komisije iz Slovenije Marta Kos je uspešno preskočila prvo oviro na poti do zasedbe komisarskega stolčka za širitev Unije. Komentiramo dogajanje na domačem in bruseljskem političnem parketu; premier Robert Golob dopolnjuje svojo ministrsko ekipo in zamenjuje nekatere njene člane. Kaj to pomeni za delo vlade v njenem drugem polčasu; ji bo uspela ena od napovedanih reform na področju plač zaposlenih v javnem sektorju, glede na to da se čas za njeno uveljavitev izteka z novim letom? Z Bližnjega vzhoda pa v tem tednu odmeva val eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih postaj v Libanonu. O vsem tem in drugem dogajanju poglobljeno v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani;

dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja;

dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana;

Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica;

Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani;

dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije;

Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje;

dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut;

Alenka Urh, KUD Sodobnost International.