Studio ob 17.00

Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.

Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji.

Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti.

Gostje:

dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka;

Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani;

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve;

Andreja Katič, ministrica za pravosodje;

Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni.

Gostje:

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP;

Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP;

Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper;

dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev?

Gostje:

dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje;

dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije;

Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje;

Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.

Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?

Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto;

Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar;

Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana;

Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho?

Gostje:

dr. Damir Josipovič, geograf;

dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar;

Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus;

Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.

Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi;

Klemen Grošelj, obramboslovec;

Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora;

Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.

Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.