Studio ob 17.00

Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja? Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.

Gosta:

Mihael Zupančič, minister za pravosodje;

Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom.

Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu.

Gostje:

Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva;

Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing;

Marko Cirman, športni novinar in komentator;

Tine Zupan, nogometni komentator.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da morajo zmanjšati načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture?

O tem voditelj Aleksander Čobec z gosti:

Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo;

Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo;

Uroš Veber, predsednik Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran;

dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica;

Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo;

Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave.

Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev;

Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo;

Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu.

Gostje:

Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje;

Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana;

Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana.

Avtor oddaje Peter Močnik.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo;

Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani;

Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.