Studio ob 17.00

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel?

V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku.

Gostje:

Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez;

Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec;

dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji.

Gostje:

mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija;

Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija;

Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic;

Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin.

Avtorica oddaje Katja Arhar.

Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.

V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih.

Gostje:

Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike

dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko;

Benjamin Turnšek, Elektro Primorska.

Avtorica oddaje Erna Strniša.

Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17-ih.

Gostje:

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi;

Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje;

Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Avtorica oddaje Urska Subotič Jereb.

Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega.

V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.

Avtor oddaje Žiga Fabjan.

Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

Antiša Korljan, politični analitik

Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo

Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex

Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Avtorica oddaje Nataša Mulec.