Studio ob 17.00

V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti:

- Klemen Boštjančič, minister za finance;

- Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije;

- Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS;

- profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo:

• Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji

• Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo

• Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo

• Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije

• Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so:

- Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht

- Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

- Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications

- Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17 h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti.

Gostje:

Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela;

Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;

Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije;

Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.

Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.

Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.

V današnji oddaji Studio ob 17.00 bomo osvežili spomin na vremensko dogajanje v začetku avgusta. Takrat so minevali ure in dnevi, ko je narava prekinila vse komunikacijske poti, radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija pa sta bila edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija so se o tem z voditeljico Metko Pirc pogovarjali:

– Matija Mastak (dopisnik Radia Slovenija),

– Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija),

– Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in

– Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.