Studio ob 17.00

Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti.

Gostje:

dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,

dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu.

Gostje:

Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi;

Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje;

Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?

Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom.

Gosta:

- Predsednik GZS Janko Cerkvenik

- Poveljnik GZS Zvonko Glažar

Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.

Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.

Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar.

Gosti so:

Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina

Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem

Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino

Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine

Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja