Studio ob 17.00

Slovenske gore v poletni sezoni obišče 1,3 milijona planincev, med njimi je vse več tujih obiskovalcev. Večji obisk povečuje tudi število nesreč in posredovanj gorskih reševalcev. Številne bi lahko preprečili z večjo obveščenostjo pred odhodom v gore, zlasti tujih obiskovalcev. Ti namreč informacije iščejo predvsem pri turističnih ponudnikih in društvih, ki pa za podrobnejše presoje niso dovolj strokovno usposobljeni. Kako povečati varnost v gorah v živo iz Bohinja z voditeljico Aljano Jocif in gosti:

Dr. Gregor Dolinar, predsednik GRZS

Martin Šolar, podpredsednik PZS

Miha Arh, predsednik GRS Bohinj

Tajda Markeš, turistično-informacijski center TD Bohinj

Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.

Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti:

- Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

- Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije;

- Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije;

- Marko Matjašič, glavni direktor SiDG

- Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec.

Sodelujejo:

Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost;

dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;

Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma;

Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana;

in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova.

Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.

Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.

Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb.

Gostje:

Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije;

Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A;

Karl Lipnik, analitik časnika Delo;

predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije;

Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode;

Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor;

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Invazivne tujerodne rastline so za svetovno okolje velika težava in grožnja za biotsko raznovrstnost tudi v naši državi. Evropska unija je leta 2014 sprejela uredbo o invazivnih tujerodnih rastlinah. Na seznamu, ki se sproti posodablja, je zdaj 41 vrst invazivnih tujerodnih rastlin in 30 invazivnih živalskih vrst. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kako ogrožajo gozdove, kako pomembne so različne akcije v lokalnih okoljih, ki prepoznavajo ta problem in ozaveščajo?

Gozdarski inštitut Slovenije je v projektu Life Artemis razvil posebno javno dostopno aplikacijo za spremljanje in prepoznavanje tujerodnih vrst. O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

dr. Branka Tavzes, Sektor za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor;

Ana Dolenc, naravovarstvena svetovalka na kranjski OE Zavoda za varstvo narave;

Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije.

Po slabem izidu lokalnih in regionalnih volitev za vladajoče socialiste je španski premier Pedro Sanchez za to nedeljo sklical predčasne parlamentarne volitve. Te so potekale ravno ob začetku španskega predsedovanja Evropski uniji. Tudi v Španiji se krepi skrajna desnica, nenaklonjena pravicam žensk, homoseksualcev in priseljencev, zanikovalka nujnosti blaženja podnebnih sprememb, pa tudi močna zagovornica centralistične Španije in ostra nasprotnica osamosvojitvenih teženj Katalonije. Kaj politični preobrat v eni največjih članic Unije pomeni za državo, za povezavo in za evropske volitve prihodnje poletje, voditeljica Špela Novak z gosti.

Gotje:

Urša Geršak z oddelka za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;

Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine;

dr. Jan Grobovšek, ekonomist, z Univerze v Edinburghu;

dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ta teden smo želi, kar smo pred tem sejali. Zaradi desetletij malomarnosti do podnebja smo želi viharje in nove žrtve po Evropi in pri nas. Na pravih, žitnih poljih je žetev poznejša in skromnejša, stiska kmetov pa tudi posledica sejanja ruske agresije po Ukrajini. V oddaji predstavljamo pričakovane sadove novega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je državni svet odredil popravni izpit. Prah dvigujejo tudi načrti ministrstva glede ureditve trga dela, na okopih so predvsem delodajalske organizacije. Za zdaj je zaposlenost še rekordna, vse več pa je znamenj o ohlajanju gospodarstva. V kritičnem pregledu tedna z Majo Derčar pa seveda tudi o dramatični kolesarski dirki po Franciji.