Studio ob 17.00

Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje:

- Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta

- Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta

- Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu

- Bart Stegeman, EIT Climate-Kic

- Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki.

Gostje:

Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju;

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje;

Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor;

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki.

Gostje:

Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa;

Sabina Leben s Sindikata Mladi plus;

Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije;

Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prvi počitniški in zadnj junijski teden se je končal v začudenju zaradi upora wagnerjeve najemniške vojne in njenega pohoda proti Moskvi. Ocenjujemo posledice za Rusijo in njeno vojno v Ukrajini. Komentiramo bruseljsko razpravo voditeljev Unije o ekonomski varnosti in strateški neodvisnosti naše celine. Domače dogodke so ta teden zaznamovali spori socialnih partnerjev o dolgotrajni oskrbi, trgu dela in nenazadnje zdravstveni reformii. Zaradi prepričanja o neuspehu zdravstvene reforme pa je opozicija vložila rebalans z zahtevo po razrešutvi zdravstvenega ministra Loredana. Kritični pregled tedna vsak petek v Studiu ob 17.00 .

Evropska unija poudarja neomajno enotnost v nasprotju z neenotnostjo v Rusiji, ki so jo razgalili dogodki konec minulega tedna. Voditelji držav članic bodo po pričakovanjih na dvodnevnem vrhu v Bruslju potrdili tudi nadaljnjo finančno in vojaško pomoč Kijevu, med drugim s krepitvijo proizvodnje streliva in povojno obnovo Ukrajine. Prednostna naloga povezave pa je tudi krepitev konkurenčnosti in ekonomske varnosti, predvsem v luči vse močnejše vloge Kitajske. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki.

Gostje:

dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;

dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava;

dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov.

V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo, ki deluje znotraj ožje državne uprave. Kakšen je danes uradnik in kakšen naj bi bil po predlogu novega zakona o javnih uslužbencih? Kako je treba spremeniti delovno okolje v državni upravi, da si bodo iskalci zaposlitve želeli delati kot uradniki? Kako iz državne uprave narediti znamko, ki bo zbujala zaupanje in pritegnila mlade? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

Gostje:

Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo;

Martina Vuk, sindikalistka in pravna svetovalka v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja;

Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki.

Gostje:

Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka;

Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik;

Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij;

Živa Štajner s Pionirskega doma;

Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.

Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.

Gostje:

dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade;

Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak;

Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve;

Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona

Teden je zaznamoval prvi letošnji vročinski val. Vse je globoko pretresla smrt malčka v razbeljenem avtomobilu, dan pozneje je med neurjem moškega v avtomobilu smrtno poškodovalo padlo drevo. Sprašujemo se, ali so tudi to svareče posledice podnebnih sprememb. V luči tega je dobrodošla potrditev ambicioznejšega nacionalnega energetskega načrta in podnebnega zakona. Da bi tudi revnejši svetovni jug lahko financiral podnebne spremembe, so v Parizu pripravili konferenco o odpisu dolga državam v razvoju. Komentiramo tudi bruseljske proračunske načrte ter se z dopisnico iz Azije pogovarjamo o vroče-hladnem odnosu Kitajske z Zahodom in vlečemo vzporednice med Tajvanom in nesrečno Ukrajino. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gosti:

dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;

dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo;

dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja;

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;

Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.