Studio ob 17.00

Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:

Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže;

Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;

Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane

Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo,

Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.

Večina je že kdaj prejela elektronsko pošto, s katero so goljufi skušali priti do zaupnih podatkov o bančnem računu in prek njih do tam shranjenih prihrankov. Koliko je zlorab v spletnem bančništvu, kakšne so najpogostejše goljufije in kako se lahko pred njimi zaščitimo? Kdo je odgovoren za poplačilo morebitne nastale škode in kakšna prihodnost nas čaka na področju spletnih bank? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:

Tadej Hren, SI CERT;

Aleš Ritonja, NKBM;

Anton Bojanec, NLB;

Alina Meško, Zveza potrošnikov;

Aleš Špetič, strokovnjak za spletno okolje.

Vodik, pridobljen v elektrolizi ob napajanju iz obnovljivih virov energije, bi lahko v manjšem delu nadomestil fosilna goriva. Slovenija nima posebne vodikove strategije, skupaj z Evropsko unijo pa podpira nekaj projektov, tudi Severnojadransko vodikovo dolino. Vodik v elektroenergetiki ne bo igral vidne vloge do 2030. Kaj pa v poznejšem obdobju? Bi slovenska znanost, vlada in podjetja lahko prispevala prebojno ali vsaj Sloveniji prilagojeno rešitev za rabo vodika? Kaj pravijo dozdajšnje, sicer redke dobre prakse? Poglobljeno o vodikovih tehnologijah in sodobnih politikah voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.

Gostje:

Tomaž Katrašnik, profesor in raziskovalec na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani;

Marko Bahor, vodja sektorja razvoja in investicij, Holding slovenske elektrarne,

Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik,

Geert Decock, bruseljska nevladna organizacija Transport&Environment.

Teden je bil v znamenju zaključevanja polletja – v šolah so zaključevali ocene, zdravstvo so pri skrajševanju čakalnih dob poslali na popravni izpit, pri zaposlovanju uradnikov so napovedali nacionalno preverjanje znanja, pri ocenjevanju državnih pomoči podjetjem pa so odkrili goljufe. Ker država ne bo podaljšala interventnega zakona, se bodo z julijem drastično podražile oskrbnine v domovih za starejše. Inflacijska spirala se tako vrti dalje, čeprav je zaradi nje ECB že osmič dvignila obrestne mere. Komentiramo tudi pomoč Zahoda Ukrajini in megalomanski program, s katerim bo Slovenija zapolnila orjaški prostor častne gostje na bližajočem se frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.

Junij je že tradicionalno mavrični mesec – mesec, ko opozarjamo na vidnost in položaj skupnosti LGBTIQ+. Položaj oseb LGBTIQ+ se sicer postopno izboljšuje, veliko je prizadevanj za graditev odprte in vključujoče družbe, a mnogo vprašanj ostaja nerešenih. Poizvedujemo, kako v praksi deluje novela družinskega zakonika, vključno z možnostjo posvojitev otrok istospolnih parov. Iščemo vzroke za trdovratno diskriminacijo oseb LGBTIQ+ v nekaterih delih družbe in okoliščinah ter ponujamo možne rešitve. Sprašujemo se o drugačnosti kot tarči medvrstniškega nasilja. Pa tudi: koliko lahko parade ponosa prispevajo k osveščanju in strpnosti. O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki.

Gostje:

Katja Štefanec, društvo Parada ponosa;

Eva Margon, svetovalnica Legebitra;

dr. Roman Kuhar, sociolog, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti;

Barbara Čož s Centra za socialno delo Ljubljana, enota Vič-Rudnik.

Slovensko Istro so morali lani poleti s pitno vodo oskrbovati s tovornjaki cisternami z Notranjske. Leto dni po tej krizi preverjamo, kakšne so razmere zdaj. Kaj je bilo že uresničeno, kdo bo moral še ukrepati in kako. Razčlenjujemo, v čem se zdajšnje rešitve razlikujejo od že videnih v preteklosti, ki so padle v vodo. Glede trajne rešitve za vodni vir za Istro ocenjujemo, od česa je odvisna morebitna uresničitev zajetja Kubed. Zanimajo nas odkupi vode na relaciji Trst - Koper, Koper – Kras, ob tem pa se sprašujemo tudi o viziji (ali utopiji) vseevropske ali vsaj regionalne vodovodne mreže po zgledu električnega omrežja. Ob skorajšnji obletnici izlitja kerozina preverjamo, kako ogrožen je vodni vir Rižane zaradi železnice, pri čemer ne moremo mimo umeščanja dvotirnosti. Zanima nas tudi, kako poteka obnova vodovodnega sistema leto dni po požarih na Krasu in preventiva v primeru podobne katastrofe. O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki.

Gostje:

Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor,

Erik Modic, župan občine Komen,

Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda.

V posnetem pogovoru pa stališča predstavlja tudi Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.

Neskončni zastoji na cestah so, kot kaže, postali del vsakdana in ne le turistične sezone. Že dolgo ne povzročajo samo nevšečnosti in slabe volje voznikov, ampak ovirana mobilnost in slaba pretočnost povzročata veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kaj je šlo narobe v prometni politiki, se sprašujemo. Je največja težava ljubljansko prometno vozlišče z več kot 170 tisoč delovnimi migracijami, opravljenimi po večini z osebnimi vozili, saj je javni prevoz nekonkurenčen? Je vsaj začasna rešitev tretji avtocestni pas (na Primorki in Štajerki)? In kje je rešitev za naraščanje tovornega prometa? O dolgoročni, trajnostni prometni strategiji ter o nujnih ukrepih za danes in jutri voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:

Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo;

Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;

Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS;

Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki.

Gostje:

dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani;

dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti;

Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici;

prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko.

Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

Za našo državo je na mednarodnem parketu sanjski teden. Podpora za sedež v varnostnem sedežu OZN je segla prek geopolitičnih delitev, pridobili smo tudi zaupanje številnih držav, s katerimi doslej nismo imeli veliko stikov. Naša diplomacija je dobila prepričljiv mandat za delovanje, ki jo zavezuje k tenkočutnemu in premišljenemu delu. Eden ključnih izzivov Varnostnega sveta bo brez dvoma ostala vojna v Ukrajini. Sprašujemo se o srhljivih humanitarnih in ekoloških posledicah zrušitve jezu na Dnepru in možnih motivih za to zločinsko dejanje. Doma pa v ospredju pozornosti ostaja zdravstvo. Ali gre v zgodbi s Psihiatrično kliniko res za iskreno prizadevanje za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni in odnosa do bolnikov ali zgolj za manever v bitki za prevlado in kadrovski vrtiljak? Z zanimanjem pa spremljamo tudi oblikovanje novih organov na RTV Slovenija. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

Verige oskrbe s hrano povzročajo preveč toplogrednih plinov, so preveč potratne glede porabe naravnih virov, kot so voda, kmetijska zemljišča in energija, preveč je odpadne hrane. Z vseh ravni prihajajo opozorila, da je treba nekaj spremeniti. Ena od zanimivih poslovnih priložnosti, ki sloni na konceptu krožnega gospodarstva, je pridobivanje alternativnih virov beljakovin z vzrejo insektov. Kakšne so prednosti in slabosti te tehnologije, kako zakoreninjeni so predsodki? Bomo tudi v Sloveniji kmalu imeli farme žuželk za beljakovinsko krmo živali? Kako bodo kupici sprejeli vstopanje žuželk v prehransko verigo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti.

Gostje:

Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

dr. Aleš Kuhar, prodekan na Biotehniški fakulteti in vodja EIT Food HUB Slovenija, tehnološko -inovacijskega stičišča za področje agroživilstva;

dr. Lea Lavrič, vodja razvojno-projektne pisarne v podjetju KOTO d.o.o.