Studio ob 17.00

Slovenija bo januarja prihodnje leto postala nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za prihodnji dve leti. Na glasovanju v generalni skupščini je dobila 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Gre za velik, celo izjemen uspeh slovenske diplomacije, s katerim je bilo nagrajeno trdo delo ter številna diplomatska potovanja in lobiranje po vsem svetu v minulih mesecih. V Studiu ob 17.00 o razpletu glasovanja ter o tem, kaj čaka slovensko diplomacijo v naslednjih mesecih do članstva in med članstvom v Varnostnem svetu.

Gostje oddaje:

- dolgoletni diplomat, veleposlanik Roman Kirn

- profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Boštjan Udovič

- državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar

- ameriški dopisnik Andrej Stopar

Na Kosovu so se razmere v minulih dneh zelo zaostrile, kosovska in srbska stran pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Tokrat se je zaostrilo po volitvah, ki jih je srbska skupnost bojkotirala, tako da so bili v večinskih srbskih občinah s peščico glasov izvoljeni albanski župani. Ti so nato skušali začeti županovanje kljub nasprotovanju srbskih protestnikov. Iz tujine se slišijo pozivi k ponovitvi volitev, vendar je vprašanje, ali bi bilo tokrat kaj drugače. Kakšno vlogo ima mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, na Kosovu in v regiji? Ali si regija sploh še želi tako dolgo obljubljane evropske perspektive? Kakšni so sploh interesi Unije na Zahodnem Balkanu? O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki.

Gostje:

dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;

dr. Faris Kočan raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;

Matej Zakonjšek, direktor mednarodne regijske organizacije Prometna skupnost;

Uroš Škerl Kramberger, komentator časnika Dnevnik in nedavni posebni poročevalec s Kosova;

Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz regije.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki.

Gostje:

dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki;

dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;

dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani;

Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.

Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša.

Gostje:

Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo;

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo;

dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;

Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.

Gostje:

Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije;

Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;

Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik.

Gostje:

dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost;

dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu;

Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;

mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.

Ustavno sodišče je razsodilo, da se novi zakon o Radioteleviziji Slovenija lahko uporablja vsaj do dokončne presoje ustavnosti. Odločitev sproža zanimive ustavnopravne razprave, pomeni tudi prelomnico v dogajanju na RTV. Kako naj bi novi organi prevzeli upravljanje in vodenje? Kako naj odpravijo škodljive poteze dozdajšnjega vodstva in kako preprečijo morebitno maščevalnost in poglabljanje razkola med zaposlenimi? Bo vlada v nadaljevanju vendarle uskladila RTV-prispevek z inflacijo in kako zares zapreti vrata politiki katere koli barve v našo hišo, o tem bomo govorili v Studiu ob 17.00 z Alešem Kocjanom.

Veliko besed o reformah in iskanje denarja zanje je zaznamovalo iztekajoči se teden. Parlament je potrdil rebalans proračuna in začel razpravo o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa je predstavila sveženj ukrepov za upokojence. Da so ti koraki še daleč od reform, ki smo jih obljubili v zameno za evropski denar, nas je v tradicionalnih letnih priporočilih opozorila evropska komisija. V oddaji ocenjujemo tudi uspešnost ljubljanske mednarodne konference o sodelovanju pri pregonu vojnih in drugih mednarodnih zločinov, aktualne razmere na ukrajinskem bojišču in ameriške priprave na nove politične predsedniške bitke. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik pa bomo končali filmsko, v Cannesu.

Potem ko smo v Studiu ob 17.00 gostili premierja Roberta Goloba, je svoja stališča do aktualnih vprašanj po letu dni od imenovanja nove vlade predstavila tudi opozicija. Predstavnika opozicijskih parlamentarnih strank smo vprašali, kaj so v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji pripravljeni podpreti in kaj je zanje nesprejemljivo, ko gre za reforme, ki jih je Slovenija v zameno za evropski denar obljubila v Bruslju. Na dnevnem redu politike sta tudi politični razkol in poliitčna kultura; ko gre za opozicijski stranki, pa se ni bilo mogoče izogniti precej napetim odnosom med njima.