Studio ob 17.00

Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:

Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost;

Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana;

Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije;

Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Deveti maj je dan Evrope, ko v spomin na objavo deklaracije, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, poudarjamo pomen miru in povezovanja na stari celini. Spominjamo se tudi zmage nad nacifašizmom in dne, ko je zmagovita narodnoosvobodilna vojska vkorakala v osvobojeno slovensko prestolnico. Tako pri nas kot drugod po Evropi pa tega dne ne doživljajo vsi enako. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:

dr. Božo Repe, redni profesor za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v LJubljani;

dr. Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti;

Ali Žerdin, sociolog, novinar in publicist.

Smer razvoja Ljubljane je pomembna za njene prebivalce, hkrati pa mora biti kot prestolnica vzor drugim krajem. V Ljubljani potekajo številne urbanistične spremembe in arhitekturni projekti. To odpira več vprašanj. Je v ozadju celovita vizija razvoja, kam se dejansko razvija slovenska prestolnica? Kaj prebivalcem prinaša njeno zgoščevanje navznoter? Kako optimizirati prometno in parkirno politiko? Kakšno naj bo razmerje med zelenim in urbanim? Kako zasledovati cilje podnebne nevtralnosti in zmanjšati učinke globalnega segrevanja? Kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno za vse? O vsem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki.

Gostje:

Rok Žnidaršič, urbanist, podžupan Ljubljane;

dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS;

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora;

predstavnik Oddelka za promet Mestne občine Ljubljana.

Prvi majski teden je bil počitniško-protestniški. Zaklinjali smo se delavskim pravicam in medijski svobodi ter se zgražali nad sovražnim govorom. Šokirala nas je tragedija iz Beograda, razgalila nemoč sodobne družbe in nas pustila brez odgovora o tem, ali je trinajstletnik moril iz neizmerne stiske, srhljive brezčutnosti ali česa tretjega. Tudi o medvrstniškem nasilju ob začetku drugega mandata sprašujemo generalnega državnega tožilca, o odločitvi Evropske centralne banke za vnovično zvišanje obrestne mere pa slovenskega guvernerja. Komentiramo tudi začetek mature, ukrajinsko protiofenzivo in kronanje Karla tretjega. Kritični pregled tedna ta petek z Matejo Železnikar.

Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.

Gostje:

državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve;

veleposlanik Roman Kirn;

doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje;

Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja;

doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik;

Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije;

Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.

Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? O tem v skupnem projektu Arsa in Studia ob 17.00 Aleksander Čobec s sogovorniki.

Gostje:

Janez Cerar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi;

dr. Tomaž Erzar, profesor zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani;

dr. Gabrijel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference.

Čeprav je teden počitniško-prazničen, je poln dogodkov. Doma so bile v začetku tedna na cestah kolone traktorjev in upornih kmetov, jeznih na vlado, nato kolone turistov. Številni izmed njih so se prvič po veliko letih izognili predprazničnemu čakanju na meji s Hrvaško, kjer te dni ugotavljajo, kakšne so cene po uvedbi evra pred štirimi meseci. V oddaji postavljamo pod drobnogled spoštovanje delavskih pravic in ob obletnici včlanitve v Evropsko unijo analiziramo učinke članstva Slovenije - kje ta pridobiva in kje izgublja. Ugotavljamo, kako je s spoštovanjem premirja v napetem Sudanu in ob knjigotrškem sejmu v Leipzigu razmišljamo o knjigi kot poslovni priložnosti. Kritični pregled tedna ta petek z Robertom Škrjancem.

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:

dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje;

Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci;

mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij.

Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.