Studio ob 17.00

V Evropski uniji vsako leto v povprečju zavržemo več kot 11 kilogramov tekstila na osebo. Slovensko povprečje je še nekoliko višje. Tekstilna industrija je med tistimi sektorji, ki najbolj prispevajo k uničevanju okolja in podnebnim spremembam ter povzročajo hude kršitve človekovih pravic, hkrati pa so prav tu možne - in tudi nujne – velike spremembe. Gibanje, ki zagovarja nujnost modne revolucije s ciljem, da modna industrija ne bi več povzročala hudih kršitev človekovih pravic in okoljske škode, je v zadnjih letih vse močnejše. Tudi v Sloveniji vse več govorimo o trajnostni modi. O tem tudi voditeljica Špela Novak s sogovorniki.

Gostje:

dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje;

Nataša Peršuh, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani;

Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji;

Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji;

Zala Hrastar, modna oblikovalka.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.

V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki.

Gostje:

dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje;

dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU;

Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani;

Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo;

Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.

Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki.

Gostje:

dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti,

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije,

Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Slovenijo so pretresli posnetki nasilja med najstnicami v celjskem nakupovalnem središču, objavljeni na družbenem omrežju TikTok. Družbena omrežja so se zažrla v naša življenja. Objava videov uporabnike - ne le otroke, ampak tudi odrasle - žene v boj za pridobivanje všečkov in prek njih k potrjevanju lastne vrednosti. Je medvrstniškega nasilja res več kot včasih? Je to posledica uporabe družabnih omrežij? Je res rešitev res njihovo ukinjanje, kot terjajo komentarji na Facebook? Kako razumeti novi fenomen TikToka in ali ga lahko obrnemo sebi v prid? Kako naj se ob pomanjkanju avtoritet znajdejo starši? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:

dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, publicistka;

Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, ustanoviteljica Inštituta Vita Bona;

dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon;

Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede;

David Milosavljević, vodja različnih slovenskih TikTok projektov.

Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.

Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki.

Gostje:

Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali;

Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;

Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul;

Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.

Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS);

Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS);

Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.