Studio ob 17.00

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:

Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve;

Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;

Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije;

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki.

Gostje:

dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani;

Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve;

Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.

Gostje:

Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode;

Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R;

Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec;

dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:

Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve;

Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES;

Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.

Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki.

Gostje:

Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici;

Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus;

Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje;

Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje;

Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.

Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki.

Gosti:

Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS;

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance;

Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister;

Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.

Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Gostje:

dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije;

dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami;

Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev;

dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki.

Gostje:

dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference;

dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,

dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.