Studio ob 17.00

Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki.

Gostje:

Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje;

Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj;

Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.

Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.

Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gostje:

Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo;

Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS;

Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.

Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami.

Gostje:

Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki;

Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji;

Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo;

Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager;

Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki.

Gostje:

Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije;

Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije;

Boris Sapač, član uprave Pomgrad;

Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki.

Gostje:

Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije;

Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023;

Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh;

Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.

Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki.

Gostje:

dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire;

Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo;

dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj;

dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;

dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.

Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti.

Gostje:

dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki;

Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj;

Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.

Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja.

Gostje:

Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance;

Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost,

Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije,

Maša Hawlina, Zadrugator.