Ultrazvok

Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko

Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat.

Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku? Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? O težavah s srcem, ki lahko nastopijo zaradi napora pri športu, bosta v oddaji Ultrazvok govorila brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli ter specialist internist in pulmolog Robert Marčun s Klinike Golnik. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Popfossa/ Flickr, cc

Na fotografiji je posnetek električne aktivnosti (EKG) zdravega srca.

Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja. O starih zmotah in novih dognanjih, ki zadevajo maščobe, predvsem pa o holesterolu, bo govor v tokratni oddaji Ultrazvok. Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana se je s primarijem Cevcem pogovarjal Iztok Konc.

Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/, GFDL, WikimediaCommons

Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? V tokratni oddaji Ultrazvok bomo opozorili na več dejstev o gripi in izpostavili tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj. V naši soseščini se namreč med pticami širi ptičja gripa, pri nas pa tudi že poročajo o prvih primerih sezonske gripe med ljudmi. Iztok Konc se je pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Foto: NIAID/ Flickr, cc

Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj. Več o odmevnem raziskovalnem dosežku mlade zdravnice boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: MIKI Yoshihito

Lažje bolezni srčnih zaklopk se zdravi z zdravili, težje okvare pa se rešuje s kirurškim posegom. Kirurg odpre prsni koš in popravi slabo zaklopko. V letošnjem letu pa so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli operacijo tako, da prsnega koša niso odprli. Posebno sponko, ki so jo namestili na puščajočo mitralno zaklopko, so uvedli skozi majhno odprtino v dimljah. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, je skupaj s sodelavci opravil prof. dr. Matjaž Bunc s Kliničnega oddelka za kardiologijo. Vendar pa se tokratni Ultrazvok tu ne konča, saj slovenski strokovnjak napoveduje novosti, ki bodo še izboljšale zdravljenje srčnih zaklopk. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: UKC Ljubljana: Med vstavitvijo mitralne sponke v operacijski dvorani UKC Ljubljana: Ulrich Schoefer (levo), Matjaž Bunc (desno). V ozadju spremljanje posega s 3D ultrazvokom: Jana Ambrožič (levo), Mojca Bervar (desno).

V človekovem črevesju živi več tisoč različnih mikroorganizmov: virusov, parazitov, daleč največ pa je bakterij. Število slednjih je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega telesa. Vse bolj je jasno, da brez njih sploh ne bi mogli živeti! Številne študije razkrivajo pomen črevesne mikrobiote za zdravje in njeno vlogo pri bolezenskih procesih. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom. Več pa v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in gastroenterolog prof. dr. Rok Orel iz UKC Ljubljana.

Foto: Courtesy of Pacific Northwest National Library/ Flickr, cc

Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju. O odkrivanju, obravnavi in pomoči žrtvam nasilja bo v oddaji Ultrazvok govorila družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: European Pairlament/ Flickr, cc

V Sloveniji smo letos zabeleži toliko novih okužb z virusom HIV, kot še nikoli. Bližamo se številki 60. Kaj se je zgodilo? Kje tiči vzrok? In še pomembneje: kako naprej? Po besedah infektologa prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je ključnega pomena in del rešitve zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe. Mitja Čosić z nevladne organizacije Legebitra pa izpostavlja testiranje in svetovanje. V središču tokratne oddaje Ultrazvok bosta HIV in aids. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: ttfnrob/ Flickr, cc

Podatki kažejo, da se kar vsak tretji Evropejec spopada z eno od alergij. V Veliki Britaniji najtežje alergijske reakcije povzročajo arašidi in alergeni v hrani, pri nas pa strupi čebel, os in sršenov. Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za te najhujše preobčutljivostne reakcije. S kolegi iz tujine jim je uspel velik preboj, njegove razsežnosti pa nam bo poleg dr. Korošca v oddaji Ultrazvok orisal tudi dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu. Na Bledu se je z njima pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Daniella Segura/ Flickr, cc