Ultrazvok

Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje! Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu in zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih ter srčno-žilnih obolenj. O tem, zakaj Homo erectus postaja Homo sedens, in o posledicah sedečega življenjskega sloga v oddaji Ultrazvok nacionalna promotorka zdravja Andrea Backović Juričan z Inštituta za javno zdravje in endokrinolog prof. dr. Luigi Di Luigi iz rimske Univerze Foro Italico. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Vector Open Stock

O astmi, eni najpogostejših pljučnih bolezni, že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi bosta v oddaji Ultrazvok pojasnila asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London. S strokovnjakoma se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc

I»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče.« Gospod Janez bo o svojem boju z zahrbtno boleznijo odkrito spregovoril v tokratni oddaji Ultrazvok. O raku prostate pa bosta govorila tudi doktorica Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani in magister Dejan Bratuš iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V novembru, mesecu ozaveščanja o raku prostate, se je z njimi pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Paul Mutant/ Flickr, cc

November = Movember: mesec, v katerem si moški puščajo brke in na ta način poskušajo osveščati o raku prostate in testisov. Gibanje Movember izhaja iz Avstralije. Do zdaj so zbrali že skoraj 500 milijonov evrov in podprli več kot 800 projektov. V Sloveniji bodo letos zbirali denar za pripomočke, ki jih potrebujejo na onkologiji.

Dr. Miomir Kneževič je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje. Povejmo, da z njimi zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, artrozo in nekatere oblike krvnega raka. Znane in neznane posebnosti matičnih celic ter možnosti zdravljenja z njimi bodo v oddaji Ultrazvok osvetlili: kardiolog prof. dr. Bojan Vrtôvec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ortoped kirurg Klemen Strážar z Ortopedske klinike, farmacevt prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo in biolog doc. dr. Miomir Kneževič iz podjetja Educell. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc.

Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc

Mag. Kristijana Hertl je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vpeta v preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, imenovanega DORA. Ženske povabijo na pregled z mamografijo, pri kateri dojke slikajo z rentgenskimi žarki. Kako mamografija poteka? Za katere ženske je pregled še posebej priporočljiv? Kakšne spremembe v dojki lahko zdravniki odkrijejo? Katere so prednosti in slabosti mamografije pred drugimi metodami? Na ta vprašanja, ki jih v rožnatem oktobru v javnosti pogosto slišimo, bo Kristijana Hertl odgovorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z radiologinjo pogovarjal Iztok Konc.

Foto: _e.t./ Flickr, cc

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Z njimi lahko učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja tako pri astmi kot tudi pri nekaterih drugih pljučnih boleznih. V središču tokratnega Ultrazvoka bodo zdravila v inhalatorjih. Med drugim bo klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnila, kakšna je pravilna tehnika inhaliranja; novosti v razvoju zdravil za pljučne bolezni in nove možnosti uporabe le teh pa bo predstavil dr. Dan Miller, direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Dennis Skley/ Flickr, cc

Kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Povedano ne obeta nič dobrega. Gre za revmatično bolezen, ki lahko povzroči tudi slepoto, saj vnetni proces najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine. Diagnoza: gigantocelični oziroma temporalni arteritis. Zdaj pa spodbuden podatek. Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu; zasluge pa gre pripisati slovenskim revmatologom. Več v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in njegova gostja mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Foto: Alojzija Hočevar, Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana. Ultrazvočna slika desne pazdušne arterije, ki jo je prizadel gigantocelični arteritis. V označenem izseku je viden zožan lumen žile, po katerem se pretaka kri (obarvan oranžno). Vendar pa bi moral biti lumen širši - še ves temno siv del nad in pod obarvanim področjem do svetleje obarvane žilne stene. Zožanje je posledica vnetnega procesa, ki ob gigantoceličnem arteritisu poteka v žilni steni.