Vroči mikrofon

Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti. Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja?

Gostja Vročega mikrofona je bila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19.

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje

Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti.

Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja?

Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Povezave: 

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino.

Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu.

Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Avtor: Gašper Andrinek

Teroristični napad na ZDA je povzročil spremembo številnih varnostnih protokolov, spodbudil avtomatizacijo in dojemanje vojskovanja ter normaliziral nadzor nad ljudmi. Gosta oddaje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 je eden izmed tistih datumov, ki bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino.

Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku še vedno krojijo življenje po svetu.

Sogovornika: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako

"Metaforo čolna vsi vlečemo iz najbolj temeljnega dela, v katerem je Noe spravil gor vsa živa bitja in jih rešil pred pogubo. Sedaj si vsi želimo takšnega čudeža, ki bi nas rešil z eno samo potezo."

Kaj so in kaj bi morali biti temeljni izzivi prihodnosti? Kako premostiti razkorak med teorijo in prakso političnih odločitev?

Sogovorniki:

• Gaja Brecelj, direktorica Umanotere,
• Gašper Drev, mariborski dijak,
• Rajko Muršič, antropolog in
• Sandi Češko, podjetnik.

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.

Obnavljanje gradov v zasebni in javni lasti

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.

Že poldrugo desetletje se Franci Zidar ukvarja z obnovo gradu Lemberg, ki je kot vsi gradovi skozi dolgo zgodovino večkrat menjal svojo podobo. Obnoviti ga želi v obliki renesančne rezidence iz 16. stoletja. A poudarja, da ima država do zasebnih lastnikov gradov zelo mačehovski odnos.

"Diskriminatorni odnos do zasebnih lastnikov je evidenten. Nekaj pri nas ni v redu; ne znamo, ne zmoremo ali nočemo najprej vrednotiti teh potencialov, kasneje pa vlagati vanje, da postanejo del podobe Slovenije in tudi ponudbe te države."

Na gradu Fala smo obiskali tudi Grofa Falškega, kot sam sebe imenuje Milan Slavič. Ta v sklopu svojega gradu upravlja z veličastnimi številkami: 7000 m2 strehe, 2 kilometra žlebov, 10 000 m2 travnate površine. Kljub enormnemu zalogaju pa je Slavič prepričan: "Projekt mi bogati dušo. Denar in ekonomija sta tu pozabljena, ker denarja grad ne vrača. Zagotovo pa vrača več pozitivnih stvari, kot bi si kdorkoli mislil. 

Obnova gradu Dvor v Preddvoru na Gorenjskem pa je povsem drugačne vrste. Lastnik gradu ostaja občina, najemnika pa sta zasebnika Florjan Sušnik in Tanja Šubelj. Tudi župan Rok Roblek je po dobrega pol leta navdušen nad obnovo. "Verjamem, da je to ena najboljših zgodb, gotovo ne samo Slovenije, ampak morda celo Evrope."

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.

Norme za nastop na paraolimpijskih igrah so zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov #WeThe15. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.

"Naši paraolimpijci so ambasadorji športa invalidov in vseh invalidov, ki so na poti vključevanja v norme. Oni so upanje, da so lahko kljub invalidnosti, ki jo nosijo s seboj, uspešni," - Damijan Lazar

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.

Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."

Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."

"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."

 Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."

Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.

Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."

"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."

 "Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."

Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika." 

Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."

"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."

Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.

"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.

Med starši podobna razdeljenost kot v družbi

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.

"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."

Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.

"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan

V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour

Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.

"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour

"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan

Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."

Stanje drugod

Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."

Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.

Dr. Primož Šterbenc pojasnjuje, kako talibanski prevzem oblasti postaviti v zgodovinski kontekst države, kjer že več kot 40 let neprenehoma divjajo spopadi

Kako je prišlo do trenutnih razmer v Afganistanu? Kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc odgovarja na vprašanja, kdo so Talibani in kako so nastali, kako so Afganistanci živeli pod njihovim prejšnjim režimom, kaj lahko pričakujejo zdaj, kakšno zapuščino so v zadnjih 20 letih za seboj zapustile Združene države Amerike skupaj s koalicijo in zakaj Zahod še vedno ne razume Afganistana.

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem ves čas poročamo v naših dnevno-informativnih oddajah. O Afganistanu so podrobno govorili tudi v Studiu ob 17.

Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.

Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj

Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."

"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."

V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.

Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.

"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."

"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?

Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?

Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?

Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi  letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.

Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.

"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.

Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni  zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.

"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani

"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."

Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v  zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa  je v svojo nacionalno zakonodajo  sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.

Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.

"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.

"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS

Svoje zgodbe predstavljajo tudi trije študentje Univerze v Ljubljani:

Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."

Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."

"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."

Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:

"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."

Tuji študenti v drugih državah EU

Italija:

Nemčija: