Vroči mikrofon

Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani?

Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.

Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani?

Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. Čakamo na odločitev porote v primeru Travisa McMichaela, njegovega očeta in družinskega prijatelja, ki so v Brunswicku v Georgiji februarja 2020 lovili in ubili temnopoltega Ahmouda Arberyja. Od kod ves ta bes?

Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.

V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke - le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva - ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala covidni intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je - kot boste slišali - stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih, pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje.

Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina - z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let

V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke, le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je, kot boste slišali, stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov.

Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje.

Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina, z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.

Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali.

Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)

Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)

Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo?

Konferenca se je zaključila s skupno izjavo več kot 200 držav udeleženk, ki je dobila ime Glasgowski podnebni pakt. Končno besedilo, ki so ga sprejeli po enodnevnem podaljšku konference, poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Države naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030. Doseženih je bilo tudi več dodatnih dogovorov, denimo o omejitvi izpustov metana za tretjino do konca desetletja in o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. A odzivi so deljeni - politiki, ki so na konferenci sodelovali, pakt večinoma pozdravljajo, a priznavajo, da gre za kompromis, ki je na nekaterih točkah prešibak. Protestniki in okoljevarstveniki, ki so v Glasgowu na ulicah med konferenco zahtevali odločnejše ukrepanje, so z besedilom nezadovoljni in opozarjajo, da smo tudi z novimi dogovori na poti do prekomernega segrevanja Zemlje.

Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali.

"Vseeno je videti nek napredek. Prvič v zgodovini so bili v ciljih dokumenta dogovora strogi znanstveni cilji, ki naj bi se jih tokrat držali. Če smo pred konferenco govorili, da bi na podlagi vseh zavez lahko omejili dvig povprečne globalne temperature nekje na 2,8 stopinje, se zdaj lahko pogovarjamo o 2,4 stopinje Celzija. Če bodo res vse zaveze tudi izpolnjene, se lahko prvič v zgodovini pogovarjamo o omejitvi globalne povprečne temperature pod dvema stopinjama Celzija." - dr. Žiga Zaplotnik

"Volja se povečuje, države so vidno nakazale, da se zavedajo podnebne krize in da morajo hitro začeti pripravljati načrte, kako reševati to krizo in kako se nanjo prilagoditi. Zdaj je vidno, da četudi nam uspe, se bomo morali prilagoditi. Stroški bodo visoki, potrebno bo več vlagati v prilagajanje in tudi hitreje." - dr. Blaž Kurnik

"Solidarnost je bila zapostavljena. Države v razvoju enostavno niso deležne pravične pomoči, za katero smo pravzaprav odgovorni mi kot ljudje, ki živimo v razvitih državah ali smo se za razvito državo le samooklicali. V kolikor te odgovornosti ne prevzamemo, težko pričakujemo od države v razvoju, da bo šla po poti razogljičenja in pravične družbe, če mi ne postavimo vzora. Tega vzora pa ni. In vsako leto, ko premaknemo ta nujen vzor na naslednje leto, smo pravzaprav ustvarili pogoje, da se to zopet ponovi." - Aljoša Petek

Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih?

Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.

Društvo SOS telefon in Društvo za nenasilno komunikacijo: V tako negotovih razmerah ženske še težje zapuščajo tudi najbolj ogrožajoče partnerske zveze

Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete in so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih?

"Med epidemijo se je povečalo število klicev žrtev nasilja, ki so v akutnem položaju, kar pomeni, da je treba ukrepati takoj, poklicati policijo, intervencijo, dati prijavo nasilja, usmeriti žrtve v krizne centre ali varne hiše za žrtve nasilja." – Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon

Če sumite na nasilje, ne odlašajte in ne čakajte na koga drugega, da pokliče ustrezno pomoč. Lahko ste edina vez žrtve nasilja s svetom, saj mogoče koga drugega nikoli ne bo. Ne odlašajte in pokličite policijo ali nevladne organizacije, ki bodo preverile stanje. Včasih je to edino, kar lahko žrtev odpelje stran od nasilja.

"Če se dogaja sovražni govor na očeh vseh in ni posledic, potem žrtve sklepajo, da ne morejo pričakovati kakovostne pomoči pri svojem doživljanju nasilja. Vidimo, da se te stvari preslikajo. Ko se na družabnih omrežjih neha uporabljati sovražni govor do žensk, se število spolnih zlorab pomembno zmanjša." – Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo

Na koga se obrniti, če doživljate nasilje?

Društvo SOS telefon (24-urna svetovalna linija),

Društvo za nenasilno komunikacijo,

Zavod EMMA (Center za pomoč žrtvam nasilja),

Društvo ženska svetovalnica,

Združenje proti spolnemu zlorabljanju,

Seznam varnih hiš in materinskih domov.

26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.

S podnebne konference v Glasgowu se oglaša posebna poročevalka Radia Slovenija Špela Novak

Šestindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost.

"V Glasgowu praktično ves čas potekajo protesti. Kar pa se mi ob tem zdi pomembno, je to, da ne le, da protestniki zahtevajo ukrepe, ampak dajejo tudi predloge, kako naprej."

Če imajo velesile, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija … veliko zaslug za onesnaženost, obenem pa tudi veliko moč pri ukrepanju zoper te težave, pa je na drugi strani veliko manjših držav, državic, ki podnebne spremembe občutijo veliko bolj, že zdaj. Na to je v svojem slogu znova opozorila predsednica vlade Barbadosa Mia Mottley, ko je opozorila, da nas je pandemija naučila, da nacionalne strategije za globalne probleme ne delujejo in da dvig temperature za dve stopinji pomeni smrtno obsodbo za milijone ljudi: "To je tisto žalostno dejstvo. Da imajo države, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, hkrati najmanj vpliva na količino svetovnih izpustov toplogrednih plinov. In da podnebne spremembe najbolj prizadenejo tiste, ki pravzaprav živijo najbolj trajnostno, z najmanj izpusti. En tak primer so Carteretski otoki, ki so del Papue Nove Gvineje v Tihem oceanu. Tamkajšnji prebivalci so živeli praktično brez izpustov, brez avtomobilov, elektrike, pa so bili kljub temu prisiljeni v zapuščanje domov zaradi zviševanja gladine morja in so jih Združeni narodi pred šestimi leti razglasili za prve podnebne begunce."

"Morda veste, da so bili prebivalci z otočja Carteret v Papui Novi Gvineji razglašeni za prve podnebne begunce? Otoki posledice podnebnih sprememb občutijo vsako leto. Nižje ležeči otoki so najbolj prizadeti zaradi dvigovanja gladine morja. V višjih legah prej nismo imeli malarije, zdaj se ta pojavlja tudi tam, saj so temperature višje. Če so bile povprečne temperature prej tam okoli 18 stopinj, so danes že okrog 25 ali 26 stopinj. Te posledice so zelo očitne in so zelo prizadele naše prebivalce. Tri četrtine jih živi na podeželju in tam so posledice podnebnih sprememb občutne. Najbolj to vpliva na pridelavo hrane. V zadnjih letih so se zelo spremenili vremenski vzorci in tisto, po čemer so se včasih odločali, kdaj saditi in kdaj pobirati pridelke, danes ne velja več. To je tisto, kar najbolj vpliva na naše večinoma ruralno prebivalstvo." – Debra Sungi s tamkajšnjega ministrstva za podnebno politiko

Fosilna goriva so ena glavnih tem v Glasgowu, tudi sporazumi gredo predvsem v smer opuščanja fosilnih goriv za pridobivanje energije. Slišali smo lahko, da je na Škotskem v tem času kar 500 lobistov povezanih s podjetji, ki uporabljajo fosilna goriva. Kako zelo uspešni pa so? "Analiza BBC-ja je pokazala, da ima fosilna industrija s tega vidika celo največjo delegacijo na podnebni konferenci, večjo kot katera koli posamična država. Kar je svojevrsten absurd. Kot je absurd to, da so razni podjetniki in tudi britanski premier Boris Johnson kot gostitelj v Glasgow prišli z zasebnimi letali."

"Slovenija se je na konferenci celo pridružila državam, ki so se zavezale opuščanju premoga. Res pa je ta zaveza precej nedoločna in se ji očitno lahko pridružiš, čeprav nimaš časovnice, kdaj in kako boš to storil. Skratka, tudi znotraj Evropske unije so velike razlike med državami z ambicioznejšo podnebno politiko in tistimi, ki se nekako upirajo večjim zavezam. Žal Slovenija bolj sodi med te zadnje." 

Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.

Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone?

Podpredsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević pravi, da so odzivi in kritike delovanja sodstva pričakovani, vendar niso sprejemljive zlonamerne, posplošene in politično orientirane kritike. Ocenjuje, da je sodstvo v dobri kondiciji.

Samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti varuje sodni svet, ki je septembra sprejel sklep, v katerem je podprl upoštevanje higienskih navodil in priporočil, vendar z njimi ni mogoče omejiti dostopa do sodišč ali omejevati dela in odločanja sodišč. Sodni svet je opozoril, da ureditev sodišč po 126. členu ustave lahko določa le zakon. Nedopustno je vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanja sodišč s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja vlada.

Miodrag Đordević pravi, da je šlo za osamljene primere, ko nekdo ni mogel priti na sodišče, ni pa to bil množičen pojav. "In še pri teh primerih so se sodišča trudila, da bi kljub neizpolnjevanju pogoja s ponujanjem testiranja v nujnih primerih vseeno omogočila, da se je stranka lahko udeležila sodnega dejanja."

Med razglašeno epidemijo je bilo delo na višji stopnji nemoteno, razmere so se celo izboljšale. Na prvi stopnji pa so se pojavili problemi. "Ni vse odvisno samo od predpisov, ampak tudi prostorskih možnosti sodišč."

Od danes velja odredba predsednika vrhovnega sodišča, ki je ocenil, da veljajo okoliščine, ki so podobne epidemiji.

"Prišlo je do pojava, ko je svoboda izražanja postala absolutizirana. Vendar je treba upoštevati, da ta pravica ni absolutna, ker na drugi strani stojijo pravice tistih, o katerih se izražaš. Tukaj je treba biti zadržan in previden. Nikakor pa nisem za to, da se sodnik ne bi smel izražati." Vendar Đorđević meni, da to kdaj preide mejo. "Včasih se zdi, da je vse dovoljeno. Predvsem na Twitterju."

"Lahko bi rekli, da gre v času koronske krize tudi za določene poskuse politične prevlade nad pravno državo. Sodstvo mora biti pozorno na take poskuse in se z vsemi močmi truditi, da zagotovi funkcioniranje pravne države, ki je temelj demokratične družbe."

Prejeli smo tudi odgovor sodnega sveta, ki poziva tudi vse najvišje predstavnike oblasti, naj v primerih neprimerne in žaljive kritike dela sodne veje oblasti zavzamejo aktivno stališče, saj njihov molk pomeni dopuščanje erozije pravne države in krni položaj sodne veje oblasti.

Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom.

Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.

Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol?

Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Obiskali smo mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskušamo orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom.

Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.

Vožnja s podzemno železnico v Milanu Navigli v Milanu Novinarka Cristina Marrone Maria Grazia Giacomo Alice Gaia in Luigi imunolog Sergio Abrignani Galerija Vittorio Emanuele II. v Milanu Michele, lastnik frizerskega salona v Milanu Milano Milano Codogno Bolnišnica v Codognu Stefano Paglia, direktor urgence v Codognu Giancarlo Cerveri, oddelek za mentalno zdravje v Codognu Urgenca v Codognu Mariella, lastnica lokala v Codognu Almina, Archangela, Giovanna, Pinuccia, Gabriella in MariangelaFoto: Val 202

Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo.

Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta.

Avtor: Gašper Andrinek

Po Evropski uniji že nekaj časa kroži Črna knjiga o nezakonitih vračanjih na njenih mejah

Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo.

Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta

Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva?

O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.

Trije sogovorniki o okoljskih, političnih in pravnih problematikah na prihajajočem podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu

Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva?

O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se pogovarjamo z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.

"Pogled na širšo sliko zamegljuje to, da se pogovarjamo o globalni povprečni temperaturi. Stopinja in pol se res ne zdi veliko. A mi smo na kopnem in na severni polobli, torej na območju, ki se segreva drastično hitreje kot globalno povprečje." - dr. Žiga Zaplotnik

"Pri implementaciji bo pomembna tudi komunikacija in izobraževanje državljanov, zakaj potrebujemo ukrepe za zmanjševanje izpustov. Na koncu bodo ti ukrepi prizadeli nas vse, vplivali bodo na našo prehrano, odpadke, mobilnost ..." - dr. Blaž Kurnik

"Slovenska zakonodaja absolutno ne sledi ciljem, ki jih je začrtala znanost in h katerim smo se zavezali v Pariškem sporazumu. Kritično področje je promet, kjer predvidevamo še višanje izpustov." - Aljoša Petek

Konferenca v Glasgowu se  konča 12. novembra, takrat te tri sogovornike ponovno povabimo pred mikrofon, da ocenijo dosežke konference. 

Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.

Po treh letih in pol se zaključuje avstrijsko-slovenski projekt

Skupni avstrijsko-slovenski projektu "goMURra" se po treh letih in pol zaključuje novembra. Rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci, je dolg 34 kilometrov. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov nekdanje Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«.

 

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.